15. 7. 2020, 06:31 | Vir: STA

Poletna literatura Planinske zveze Slovenije, primerna za počitniške dni

profimedia

Na Planinski zvezi Slovenije so danes predstavili poletno literaturo in kot pravijo, še pravočasno za poletne počitniške dni. Med strokovno literaturo je nov vodnik po osrednjem delu Julijskih Alp, pa tudi prenovljen zemljevid Ljubljane z okolico v merilu 1:50.000.

Vodnik Julijske Alpe: osrednji del je delo Romana Tratarja, v katerem ta predstavi gore med prelazom Vršič in Komno s Krnskimi jezeri na zahodu, Savo Bohinjko in Bohinjskim jezerom na jugu ter Savo Dolinko na severu. V vodniku predstavlja več kot 400 vzponov na okrog 100 vrhov ter skoraj 40 planinskih koč. Vodnik je zasnovan tudi z oceno težavnosti pristopa na posamezni vrh, zato je namenjen vsem planincem.

Anka Rudolf je v knjigi Čez drn in strn v 18 zgodbah pravljicah in pripovedkah predstavila zgodbe s širšega območja idrijskega, ki jim strokovnjaki pripisujejo tudi etnološki pomen. Zgodbe so polne domišljije in opisov raznolične človeške nravi. Večina zgodb je zbranih od ljudi, ki so si jih pripovedovali ob različnih priložnostih. "Že majhna sem imela ušesa in zgodbe niso šle mimo mene. Z njimi sem zrasla," je o vsebini knjige povedala Rudolfova in pristavila, da je v knjigi nekaj tudi doživljajev z njenih poti.

Podobno ozadje ime knjiga akademskega slikarja Rafaela Terpina Griči. Kot pravi, je po vaseh v vipavskih tolminskih in škofjeloških hribov srkal zgodbe tamkajšnjih zadnjih prebivalcev, ki bi šle sicer v pozabo. Kot pravi, gre za poklon pokrajin in življenju, ki v tem območju izginjata. "Žal sem v mladih letih zgodbe le poslušal in jih nisem sproti beležil, zato so se številne izgubile," je ob tem dodal Terpin, ki pa se mu je kljub temu nabralo toliko gradiva, da je v knjigi objavil le svoj izbor, obenem pa kot zadnji opisal številne stezice, ki so se izgubile po žledolomu leta 2014. Knjiga je tudi zbirka avtorjevih slik.

Dušan Škodič pa je avtor knjige Smeh z gora. Ta je v knjigi združil zgodbe dolgih desetletij, ko so ljudje v gore hodili še z avtobusi, ko so obmejne vrhove čuvali graničarji v nekdanji skupni državi, v večjem delu pa prigode in nezgode na planinskih poteh in v kočah. Avtor poudarja, da ne gre za klasične šale iz planinskih koč, ampak pripetljaje, ki so tako ali drugače nasmejali prisotne.

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere