Polovica delovno aktivnih v Sloveniji dela izven občine stalnega prebivališča

Z delovnimi migracijami v obeh smereh je najbolj obremenjena občina Ljubljana, saj tja dnevno prihaja na delo nekaj več kot 134.100 ljudi iz drugih občin, hkrati pa iz nje na delo v druge občine odhaja okoli 22.800 prebivalcev.

V Ljubljani sicer po podatkih z začetka letošnjega leta živi skoraj 300.000 prebivalcev. Med njimi je približno osem odstotkov takšnih, ki imajo v Ljubljani prijavljeno le začasno prebivališče. Več kot polovica teh je mladih starih od 19 do 27 let, torej študentov. Podoben trend na Sursu opažajo tudi v ostalih dveh večjih študijskih središčih, torej na Obali in v Mariboru.

So pa za Slovenijo zaradi njene majhnosti in centraliziranosti značilne dnevne delovne migracije tudi med statističnimi regijami. Medregijski delovni migranti v zadnjih petih letih predstavljajo približno 20 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Največ dnevnih migrantov prihaja na delo v osrednjeslovensko statistično regijo iz gorenjske, savinjske, jugovzhodne in podravske regije. Osrednjeslovenska je tudi edina statistična regija, ki ima več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev, in sicer za 31 odstotkov več.

Skoraj 15.000 Slovencev pa dnevno migrira na delo v sosednje države. Od tega 82 odstotkov ali nekaj več kot 12.000 Slovencev odhaja na delo v Avstrijo, največ iz podravske statistične regije.

Slovenija je privlačna tudi za tuje delovne migrante. Po podatkih Sursa je v državi 4600 dnevnih delovnih migrantov iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Kar 79 odstotkov teh migrantov je moških. Največ delovnih migrantov v Slovenijo prihaja iz Hrvaške, nekaj več kot 3000, najmanj pa iz Avstrije.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord