Poslanstvo Milene Pleško je ustvarjanje partnerstev

---

Iz lastnih izkušenj ve, da pot do prave ljubezni ni lahka. Ko se je ločila, se je počutila izgubljeno in poraženo. Vložila je veliko truda v spoznavanje novega moškega, s katerim bi lahko dočakala starost. Bila je deležna kar nekaj zavrnitev, ampak tudi v njenem primeru je nastopil prijatelj, ki jo je povezal s sedanjim možem. Zdaj svoje življenjsko poslanstvo udejanja v ustvarjanju partnerstev prek elitnega kluba Aglaia, ki ga je ustanovila.

Kaj ste počeli v odvetniški pisarni?

Milena Pleško: Opravljala sem nižje pravne posle in menedžirala celotno pisarno. V bistvu so me že tam bolj zanimali ljudje in njihove težave kot same pravne stvari. Tam sem se srečevala z ljudmi, ki so se ločevali, bili razočarani in v težkih življenjskih situacijah. Dostikrat sem pri nas v pisarni od strank slišala: "Vse sem izgubil, še prijateljev nimam ..." Z njimi sem se vedno pogovarjala, dlje kot so bili na sestanku pri kakšnem našem odvetniku za ločitev. To sicer ni ravno sodilo v delovno učinkovitost, temveč bolj v pomoč ljudem. Čez nekaj uric je prišla še kakšna dama, ki se je ločevala, ki je bila tudi potrta, in govorila, da nima več nobene družbe. Rekla sem ji: "Ni konec sveta!" Potem sem te ljudi povezala ali naročila ob istem času. Nekateri so še zdaj skupaj.

Ste svoje poslanstvo začeli že v tej odvetniški pisarni?

Milena Pleško: Tam sem jih povezovala, tolažila, da ni tako hudo, in jih povabila, da popoldne pridejo na kavo v našo sejno sobo, kjer sem jih zbrala malo več. Dobili so spodbudo, podporo in razumevanje. V pisarni so bili zelo navdušeni nad mojim občutkom za ljudi, ni pa to bilo ravno delo, ki bi ga naj opravljali v odvetniški pisarni. Opazila sem, da imajo v Londonu akademijo za 'matchmakerje' in si rekla: "Potrebujem papir, pa bom kar skočila." Zdaj pravim, da sem jim prej pomagala pri ločevanju, zdaj pa pri zbliževanju.

Je tudi vaša zgodba podobna eni od teh, ki ste jih slišali v odvetniški pisarni?

Milena Pleško: Ko sem se ločila, je tudi v mojem primeru nastopil prijatelj, ki naju je povezal z mojim sedanjim možem. Danes je kar velik izziv, ko prideš v leta čez 40, da najdeš nekoga za resen odnos.

Ker ljudje pri teh letih že dobro vedo, kaj želijo in česa ne?

Milena Pleško: Moram povedati, da imajo ti ljudje jasne vrednote, cilje in želje. V klubu pa jih imam kar precej, starih od 50 do 60 let. Ali so sami, vdovci ali ločenci, nimajo pa časa, saj so zelo usmerjeni v delo, doma pa so zvečer in čez vikende. Na koncu ugotovijo, da bi radi ob sebi nekoga imeli. Ne želijo pa se izpostavljati na kakšnih spletnih portalih.

Ni vse za vsakogar?

Milena Pleško: Ko sem se ločila, sem tudi sama poskušala na spletnem portalu. Vedno rečem: "Če želiš nekoga spoznati, moraš vse preizkusiti." Mogoče boš primerno osebo spoznal prek spletnega portala, morda preko prijatelja ...

Ljudje mi pripovedujejo zgodbice, nekdo je bil prek spletnega portala zmenjen s 47-letno damo. Ko pa sta se dobila, se je izkazalo, da ima 74 let, on pa jih je imel čez 50. Vprašal jo je, zakaj si je starost izmislila. Odgovorila mu je, da se trikrat na teden dogovori za zmenek in gre tako trikrat ven, se malo uredi, spije kavo ...

Nekateri imajo tudi malo slabše izkušnje z zmenki prek spletnih portalov, nekateri pa so se tudi spoznali tako. Ljudje so vedno bolj nezaupljivi, recimo dame čez 40 let, ki so razočarane in pravijo, da ni dobrih moških. Seveda so, ogromno jih poznam, se pa ne izpostavljajo. Na poslovnih srečanjih pa se romantična plat običajno ne izkazuje. Spoznati primernega partnerja je kar hud izziv, članom kluba sem začela tudi predavati in deliti nasvete, kako lahko premostijo kakšne ovire.

Kako deluje vaš klub za ustvarjanje partnerstev?

Milena Pleško: Najprej osebo povabim na kavo v umirjeno kavarno, vse poteka na subtilen način, diskretnost je na prvem mestu. Ko osebo spoznam, izpolni vprašalnik in se odloči za moje usluge, gre najprej na profesionalno fotografiranje, kar plačam iz njegove članarine.

Stranke plačajo članarino?

Milena Pleško: Ni nujno. Tistim, ki plačajo članarino, plačam fotografiranje, frizerja, vizažistko, stilistko, če je treba, koučing pri strokovnjaku, če se recimo pri stranki določena stvar ponavlja. S stranko delam tudi do enega leta in pol, najprej pa ugotoviva, kaj si želi, in skupaj sestaviva njen profil. Po navadi se še, ko sedim s to osebo, spomnim na kakšno osebo, ki se mi zdi primerna zanjo. Dogovoriva se, koliko stikov bo stranka imela, ali želi spoznati le eno osebo ali več. Tudi če se odloči za več oseb, spoznava eno po eno in se z njo dobiva na štiri oči. Če slučajno s prvo osebo ne gre, počakam do pol leta, potem pa nadaljujemo z novo osebo.

Vas stranke med spoznavanjem osebe lahko pokličejo?

Milena Pleško: Stalno me lahko pokličejo, sploh na začetku, če imajo dvome. Ne navajam jih na to, da sem njihova varuška, vsekakor pa sem jim v podporo in pomoč. V glavnem gre za poslovno zelo uspešne stranke, ki ne pustijo, da jim kaj preveč pametuje. Malo pa jim le svetujem in opozorim na staro šolo. Recimo, da moški povabi žensko. Po njunem prvem zmenku sledim, kako jima gre, da stranko usmerim. Dajem jim bolj življenjske nasvete, nikakor pa ne posegam v njihove vrednote in lastnosti. Zanimivo pa je, da se mi zelo pojavlja povpraševanje strank od 30 do 45 let ali celo mlajših.

Kako je v Evropi s strokovnjaki za ustvarjanje partnerstev?

Milena Pleško: Povezana sem z vsemi strokovnjaki v Evropi in Ameriki, širim se tudi na Hrvaško, morda pa si kakšna želi Dalmatinca.

Kje pa ste se šolali?

Milena Pleško: V Angliji, diplomo in certifikat sem pridobila na londonski akademiji, kjer sem delala s Caroline Brealey, ki je proglašena za najboljšo strokovnjakinjo za ustvarjanje partnerstev v Evropi. Tudi sama sem se prijavila na tekmovanje za Matchmaker of the Year, ki bo potekalo v Amsterdamu.

Lahko rečemo, da je vaš način povezovanja partnerjev popolnoma drugačen od tistega, ki smo ga v Sloveniji poznali doslej?

Milena Pleško: V ta masovna srečanja sploh ne pašem, šla sem v nekaj povsem nasprotnega, srečanja partnerjev ena na ena, saj se moje stranke ne želijo izpostavljati. Sicer pa sem se odločila, da bom začela organizirati tudi butične dogodke za 20 od 50 ljudi, recimo zdrav nedeljski zajtrk. Imam tudi skupino ljudi, ki se ne odloči za članstvo. To so pasivni člani. Njim ponudim en zmenek brezplačno ali če se mi kdo od njih zdi primeren za stranko, ki je včlanjena, in ga povabim na zmenek z njo. Nekateri od njih potem postanejo aktivni člani.

Ljudje imajo še vedno predsodke, portale za srečanja smo že sprejeli, moj način dela pa šele prihaja v zavest in počasi postaja družbeno sprejemljiv. Moram pa povedati, da so stranke zadovoljne, ker je diskretno in vredno zaupanja. Tudi ko stranko pošljem na fotografiranje, fotograf o njej nič ne ve. Recimo da gre za poslovno zelo uspešno osebo, stranka je kar presenečena, ker fotograf o njej nič ne ve. Sicer pa se nikoli ne dobim z obema strankama skupaj, razen če me ne povabita na poroko.

Vas povabijo?

Milena Pleško: Dva, ki sta se spoznala še v odvetniški pisarni, sta me povabila. To je res za srce in dušo. Sicer pa pravim, da nimam čarobne palčke, pare pustim pri miru, osebi se morata ujeti. Srečna sem, če se s stranko dogovorim za daljši coaching, ker sem potem tudi jaz uspešnejša, navsezadnje ji s tem odprem vrata.

Kakšna je članarina?

Milena Pleško: Članarina je višjega plačilnega ranga, je pa stalna, naslednje leto jo ne plačajo ponovno. Moja odgovornost pa je, da jim pomagam, kar je zelo zahtevno. Z vsako stranko začnem drugače. Ko stranki predstavim več oseb, pa vendar ne gre – v tem vidim izziv. Po treh, štirih osebah to ustavim in rečem, naj poskušajo nekaj drugega in ugotovimo, kje se zatika. Potrudim se, da so jim predstavljene osebe všeč po vrednotah in ciljih in tudi vizualno.

Gre za to, kar si ti ljudje osebno želijo, in česa ne želijo. Nekateri se selijo, imam tudi stranke, stare 75 let, ki bi se le družile, hodile na kakšna potovanja, nekateri starejši bi še imeli otroke, pa ne najdejo takšnega partnerja, nekateri nočejo partnerja s premajhnimi otroki ... Pač plačajo članarino in povedo svoje zahteve. So pa tudi zadovoljni, ko dobijo tisto, kar iščejo. Včasih kdo pravi, da je zelo zahteven. Super! Bolj zahteven je, bolj vemo, kaj iščemo. Večji problem je, da je vse v redu, potem pa se začne, da tega in tistega ne bi, pa še česa. Moram pa tudi povedati, da nimam zvez v Hollywoodu, kjer so filmski igralci.

Želite povedati, da stranke včasih preveč pričakujejo?

Milena Pleško: Ja, tudi to se zgodi, coach jim lahko zniža ta pričakovanja, da so bolj realni. Člani so različni ljudje in različni ljudje zahtevajo različne obravnave. Uživam pa, ko se nekaj zgodi. Recimo kadar so ti ljudje starejši, je treba vložiti malo več truda. Zadnjič mi je en starejši moški povedal: "Da bi si našel partnerico, je kot dodatna služba ..."

Kdo vas največkrat poišče?

Milena Pleško: Sprva so bile v večini ženske, zdaj pa so se opogumili tudi moški. Mogoče so moški na prvo žogo malo bolj nezaupljivi, čeprav imam potem z njimi zelo dober kontakt. Vedo, česa nočejo in kaj hočejo.

Je vsem vašim strankam skupno to, da iščejo resne partnerje?

Milena Pleško: Če ne, jih ne povezujem. Povezana sem tudi z detektivko, če kdaj sumim, da se mi je kdo zlagal. Recimo, da stranka reče, da se je ločila in išče le en zmenek. Ona preveri, ali res že živi sam na naslovu, ki mi ga je stranka dala. Želim, da so stvari res razčiščene, saj gre za resne stvari. Moje stranke ne pišejo na spletno stran, kako je bilo super, ker se nočejo izpostavljati in je najboljša reklama od ust do ust zadovoljnih strank.

Se vam kdaj utrne tako, da skupaj sestavite par, na pogled nemogočo kombinacijo?

Milena Pleško: Tudi. Recimo, imela sem dve popolnoma različni stranki, vedela sem, da to ni to. Je pa obema umrl partner zaradi bolezni. Povezala sem ju in šla sta na eno kavo. Potem je bilo točno tako, kot se mi je zdelo, da bo. Nista se ujela romantično, najprej sta se cele dneve in noči pogovarjala. Čez približno dva meseca sem jima predlagala, da gremo korak naprej, rekla sta, da ne. Drug drugemu sta predstavila svojega najboljšega prijatelja in sta zdaj poparjena s prijatelji in imeli bomo dvojno poroko.

Katere vrednote si stranke najbolj želijo pri partnerju?

Milena Pleško: Najbolj iščejo spoštovanje in iskrenost, zelo si želijo varnosti, zaupanja. Dejansko vsak odnos med nami temelji na spoštovanju. Največji izziv pa so mi njihova pričakovanja, ki so lahko zelo zavajajoča.

Vam je že kdo povedal, da ste mu našli boljšega partnerja, kot bi si ga sam?

Milena Pleško: Seveda. Všeč mi je, če je kdo sprva skeptičen, pa ga zelo hitro mine. To je moj izziv. Sem pa hvaležna za vse te ljudi, ki jih spoznavam. Spoznavam kvalitetne ljudi z zanimivimi zgodbami. Gre za uspešne ljudi, ki se jim je marsikaj zanimivega zgodilo. Recimo nekdo je v mladosti delal v casinoju in mi povedal, kako je vse skupaj potekalo, drugi je bil zelo bolan in premagal to bolezen, nekdo je prišel iz socialnega dna do samostojnosti, nekdo je vmes padel in se pobral ... Te zgodbe me res navdihujejo. Rada jih poslušam, včasih mi celo rečejo, da sem kot socialna ustanova.

Si jih zapomnite, imate dober spomin?

Milena Pleško: Ko koga srečam, se spomnim vsega, kar mi je kdaj povedal. Včasih mi mož reče, da sem kot strežnik. Ko so kakšni zaljubljeni in poparčkani, bi jih kar klicala. Seveda jih ne, jih pa pokličem čez kakšne pol leta in vprašam, ali je še kakšna želja, da bi nadaljevali, ali še počakamo. Ena že malo starejša je zanosila ...

Razlagam jim, da gre kemija mimo, ta prva zaljubljenost, ki nas malo omami. Da včasih spoznamo osebo, ki ni najbolj primerna za nas, in potem v drugi fazi spoznavanja pride do bitke za nadvlado. Takrat jih učim, da se je treba malo umakniti in ne težiti k temu, da si človeka podredimo, temveč naj poskušajo najti enakovredno partnerstvo. Povezala sem moškega, ki je v prejšnjem zakonu bil zelo pasiven, pa tudi čutila sem, da se bo sicer pustil peljati, voditi, z živahno žensko, ki pa je bila za enakopravnost in ne zato, da bi nadvladala. Z njo je zacvetel. Pustila mu je, da je ob njej zrastel, saj mu je naložila nekaj odgovornosti, malo pa ona pelje.

Vam nič ne uide?

Milena Pleško: Naravna potreba človeka je, da naj bi v življenju napredoval in tudi v odnosu. Partner naj bi nas nekaj naučil. Se pa ne vtikam, nikoli ne vsiljujem svojega mnenja. Kakšno stvar pogledam in rečem, naj še kaj poskušata, če vidim, da ne gre. Težko rečem, da imam za vsakogar enak sistem, odvisno, kaj kdo potrebuje. Če pa je ženska perfektna, z urejeno pričesko, ima svoj stil oblačenja, ne potrebuje vizažistke, jo pošljem na masažo, da se dobro počuti. Gre za storitev na višjem nivoju, in to ji moram omogočiti.

Kaj vam je najlepše, ko se dva poparčkata?

Milena Pleško: Najlepše mi je, ko vidim dva človeka, ki sta prej bila žalostna, izgubila smisel, bila že zelo osamljena in ju potem zagledam, kako žarita, sta vesela, polna energije ... Všeč mi je ta energija in to, da jima lahko pomagam. Kakšne ženske preveč pričakujejo, da je moški mačo in jim rečem, da si tudi moški želijo topline. Svetujem jim, da se partnerja na drugem zmenku poskušata dotakniti, da ne bi predolgo zapravljali časa in tipali. Ali po, če me kličejo po treh mesecih, rečem, naj poskušata skupaj prebiti vikend.

Sicer pa prepovedujem seks na prvem zmenku. Kar odsvetujem ga, kakor tudi pretirano pitje alkohola ali uporabo kakšnih substanc. Kakšen kozarec že, za prvič je en kozarec dovolj. Malo jih vodim, iz njih poskušam potegniti najboljše. Toliko lepše mi je, kadar gre za starejše ljudi, ker vem, da starejši ko si, težje je vstopati v čustvene zgodbe, dati srce na pladenj in pustiti, da te bo nekdo ponovno prizadel.

Spodbujate pozitivno gledanje na stvari?

Milena Pleško: Starejši si, težje je gledati zelo pozitivno. Tudi vse stranke, ki pravijo, da imajo problem, usmerjam tako, da to sprejmejo kot izziv. Po prvi kavi, srečanju, ko dobim povratno informacije, jim svetujem, da prisluhnejo, ter jih pozitivno usmerjam. Tudi ko pišem profile, o njih nikoli ne napišem ničesar slabega. Navsezadnje, če je kdo pretirano pedanten, je za to za nekoga lahko slabo, za nekoga pa dobro. Profil ne izdaja oseb, samo njene interese.

Mar niso fotografije tudi lahko zavajajoče?

Milena Pleško: S fotografijami pa je res hud izziv. V Angliji so v podobnih agencijah ugotovili, da imajo ljudje precej predsodkov na podlagi fotografije. Slika nikoli ne pove vsega o človeku. Tudi meni kakšen moški reče, da noče videti slike.

Tekst: Suzana Golubov
Foto: Goran Antley

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord