Potopis po Japonski: 10-dnevni skok v Tokio, Kjoto, Osako in Naro (FOTO)

Bodisi so to futuristična mestna jedra ali bolj tradicionalni predeli s templji, bujno naravo in živalskim svetom, smučarske proge, druženje z menihi ali izključno kulinarična pot. Japonska ima zagotovo veliko od naštetega in prav vse to v sožitju ji daje tako poseben pečat.

Japonska je ena tistih dežel, ki vam bo dala misliti. Obisk dežele vas bo zasul s senzoričnimi dražljaji, od okusov, ki jih doslej še niste imeli na brbončicah, zaslepljujočih neonskih luči, ultrahitrih vlakov, nepreglednih množic ljudi, a hkrati tihih in poduhovljenih izkušenj, dišečih templjev, izjemne čistoče, odsotnosti kriminala, prijaznosti, a hkrati odtujenosti ljudi. 

Japonska ima sorodne letne čase našim, zaradi cvetočih češenj jo največ ljudi obišče v pomladi, izjemna pa je tudi jeseni, ko se narava odene v čudovite barve, vreme je še vedno toplo in padavin najmanj. Poletja so zelo vroča in vlažna, pozimi pa so priljubljeni tudi  smučarski podvigi. 

Eno je jasno. Dolgčas vam ne bo, krulilo tudi ne in priporočamo, da spakirate udobno obutev, saj boste veliko hodili. Res veliko. Nekaj uvodnih misli o Japonski za prvi okus dežele in vse, kar morate vedeti pred pripravo na potovanje, smo v prvem sklopu potopisa pokrili že TU, tokrat pa se sprehodimo po nekaj najpogosteje obiskanih krajih dežele vzhajajočega sonca, ki jih popotniki navadno pokrijejo ob prvem obisku, in vseh kotičkih mest, ki so vredni obiska. 

Tokio 

Obisk Japonske brez okusa Tokia je skoraj nepredstavljiv. V tem gigantskem administrativnem, poslovnem in kulturnem središču dežele ima v svoji palači sedež tudi japonski cesar. A bolj od nje same so zanimivi njeni vrtovi. Tu je še nekaj najpomembnejših in ogleda vrednih kotičkov tega izjemnega mesta.

Eden od prepoznavnih simbolov Tokia, japonske prestolnice na steroidih, je Šibuja in njen slavni prehod za pešce. Čez to razpotje se ob samo eni zeleni luči hkrati čez vsuje okoli 2500 ljudi! Tu najdete tudi simbol zvestobe, kip psa Hačika, slavne pasme japonska akita. Hačiko je namreč svojega lastnika Uena še po njegovi smrti na istem mestu čakal kar 9 let. Šibuja je tudi odličen kraj za pestro nočno življenje, nakupovanje in dobro hrano. Če je nakupovanje prestižnih znamk velik del vaših potovanj, potem priporočamo tudi obisk Ginze. 

Blizu Šibuje je Harajuku, trendovsko okrožje, kjer boste našli najbolj nenavadne, prikupne, puhaste in pisane modne smernice v kavaii duhu. Kavaii je japonski sinonim za prikupno, torej vse, kar je v barvah mavrice in ima velikanske radovedne in sramežljive oči. V Harajukuju so celo toasti, kavica in palačinke v barvah mavrice in samorogi so tu najbolj priljubljena živa bitja. Za še močnejši odmerek kavaii sloga se sprehodite po ulici Takešita Dori.

Po vsem žuborenju Harajukuja boste potrebovali tudi malo mentalnega oddiha. V bližini je Jojogi park, eden največjih parkov v Tokiu, kjer boste v objemu narave izgubili občutek za čas, pa tudi za to, da ste v enem največjih mest na svetu. Mimogrede, obiska vreden je tudi park Ueno na severovzhodu. 

Všeč vam bo tudi tempelj Hie, mirno svetišče med tokijskmi stolpnicami, kjer stojijo rdeči oboki, zelo podobni slavnim iz Kjota, le da tu ne bo nobene gneče.

V sicer finančnem predelu Šinjuku, polnem stolpnic, se okrepčajte v dveh malo manj sodobnih predelih. Na prvem preseku nekaj uličic – Piss Alley (drugo in tretje, manj vulgarno ime Memory Lane ali Omoide Jokočo) se iz vseh kotičkov kadijo žari, diši po hrani, restavracije z omizji za kakšnih 20 ljudi pa so vedno nabite in polne življenja. Za malico priporočamo: ramen, suši, takojaki in okonomijaki! (več o japonski kulinariki preberite v tem članku).

Še en kontrast v poslovnemu Šinjukuju je tudi Golden Gai. Na robu znane rdeče četrti Kabijukičo (Kabukichō), se namreč skriva precej manj obljuden fenomen, ki mu je uspelo ubežati rušilnim silam buldožerjev in ohranja svoj prostor še od predvojnih časov. Tu so nekoč delale prostitutke, danes pa na presekih šestih ozkih uličic najdete mini lokale, v katerih svoje tegobe v sakeju utapljajo lokalci, izgubljeni turisti in številni svetovni zvezdniki. Na prvi pogled zelo zanemarjene izakaje so zakajene, temne in sprejmejo kakšnih pet duš, do nekaterih se morate povzpeti po lestvah in do zadnjega ne veste, kaj vas v njih čaka. Verjetnost, da kdo govori angleško in da je natisnjen meni sploh na voljo, je majhna, zanesljivo pa boste na mizo dobili kaj zanimivega in okusnega. In izkušnja je neprecenljiva! 

V predelu Asakusa boste ujeli ostanke bogate japonske zgodovine. Tu namreč stoji Sensōji, največji in najstarejši budistični tempelj v Tokiu iz 7. stoletja. Priporočamo tudi obisk turističnega središča tik ob vhodu skozi impresivna tisoč let stara vrata. Podajte se na najvišje nadstropje in tempelj ter mesto poglejte še s te perspektive. Čez reko lahko pogledate tudi, kako trenirajo sumo borci. Te morate sicer ujeti v tekmovalni sezoni. Obiska vreden je tudi pred kratkim preseljen Cukiji market, največja in najslavnejša ribja tržnica na svetu, ki slovi po dražbah tunov, ki jih prodajo za vrtoglave vsote. 

V Akihabari, slavni elektronski četrti Tokia, lahko nakupite vso elektroniko, igrate na številne brneče in bleščeče igralne avtomate, domači pa boste tudi ljubitelji animejev in mang, slovitih japonskih stripov, ki imajo nemalokrat izjemno eksplicitno seksualno vsebino. Tu boste naleteli tudi na številne nenavadne kavarne, v katerih strežejo japonska dekleta v seksi šolskih uniformah ali kot medicinske sestre in takšne, kjer strežejo roboti. Japonci so namreč strastni fetišisti, zato naj vas ne čudi, če naletite na kaj res nepričakovanega. 

Odaiba je tisti del mesta, kjer je doma zabava. Umetni otoček je poln zabaviščnih parkov, nakupovalnih središč, tu je tudi plaža, na kateri najdete celo repliko kipa svobode, z nje pa se odpira lep pogled na mesto in Mavrični most (Ranbow Bridge). Če boste na Odaibo šli iz Asakuse, priporočamo, da se tja odpravite kar po vodi in z ladjice mesto ujamete še z druge perspektive.

Na Odaibi v stavbi MORI, tik pod gigantskim panoramskim kolesom, ki gleda na pristanišče, najdete tudi digitalni muzej teamLab Borderless. Ta je neverjetna senzacija na Instagramu, pritegnil je številne zvezdnike, s Kim Kardashian na čelu, a je veliko več kot zgolj dobra lokacija za lepe selfieje. Izkušnja v digitalnem muzeju je z drugega planeta. Svetlobne iluzije, pomešane z glasbo in vonji, naredijo izkušnjo res čarobno. 

Tokio in njegovo mogočnost se spodobi videti tudi s ptičje perspektive. In verjemite, ne boste mu videli konca. Najvišja stavba v Tokiu je Skytree, kamor se na najvišjo razgledno ploščad lahko povzpnete na 450 metrov višine. Mesto vidite tudi skozi steklena tla, kar je prav posebna izkušnja. Njen vrh sicer meri 634 metrov in je za dubajsko Burdž Kalifo druga najvišja zgradba na svetu.

A ni vse v višini. Precej nižja, a meni kar nekoliko ljubša razgledna točka je Tokijski stolp (Tokyo Tower), ki se dviga na 333 metrov. Rdeč stolp, zgrajen po navdihu Eifflovega, je eden od najbolj prepoznavnih simbolov mesta. In razgled z njega s samega vrha krožne steklene ploščadi, ki je povrh znotraj oblečena z zrcalci, je imeniten!

Popolnoma brezplačen razgled na mesto ujamete s stavbe Tokyo Metropolitan Government Building, priljubljena, a plačljiva sta tudi Tokyo City View in Sky Deck na Roppongi Hills, le kakšen mesec stara pa je ploščad Tokyo Sky View – na vrhu povsem nove nakupovalne meke Shibuya Scramble Square. To je le peščica najbolj znanih razglednih točk, mesto jih ima nešteto.

Kjoto

Če je Tokio mesto, kjer mogočnih nebotičnikov ne boste zmogli prešteti, je Kjoto mesto, kjer se predajte poduhovljenosti in templjem. No, pa tudi odlični hrani, ta vas bo namreč spremljala skozi vso Japonsko.

Po Tokiu bo pogled na bolj umirjeno, a še vedno ogromno mesto, prijetna sprememba. Kjoto je bil več kot tisoč let prestolnica Japonske, zato ni čudno, da je še danes tam kup pomembnih svetišč, templjev, vrtov ter starih in mogočnih zgradb. Priporočamo, da se po razmeroma ravninskem mestu podate kar s kolesom, saj boste tako najlažje pokrili vse, kar je vredno obiska. Kolesarski dan lahko začnete po vrtovih Kyoto Imperial Palace, palače, kjer je cesarjeva družina živela, preden so se preselili v Tokio. Prekolesarite še Path of Philosphy, ki se pomladi odene v cvetove češenj.

Skozi vsako ikonično mesto teče reka, kajne? Reka Kamogava ali Kamo se mogočno plazi skozi Kjoto, njeni bregovi pa odpirajo številne sprehajalne in kolesarske poti ter kotičke za piknik. Na reko gledajo številne restavracije, ki poleti svoje terase podaljšajo na vodo, tej tradiciji rečejo Kavadoko.

Vhode v prav te restavracije najdete v predelu Pontočo, kjer v ozkih ulicah iz tradicionalnih lesenih hiš diši po hrani. Tu si privoščite gjukacu iz prestižne govedine ali spijte matča čaj. V predelu Gion, ki velja za rojstni kraj kulture gejš in maiko plesalk, obiščite tradicionalno japonsko čajnico, če imate srečo, pa lahko zagledate čisto pravo gejšo. Bodite spoštljivi in jih ne strašite in lovite s fotoaparatom. 

V okrožju Higašijama boste šli korak nazaj v času, se prebijali skozi ozke uličice in občudovali lesene hišice. Pri templju Hokanji najdete tudi tradicionalno pagodo Jasaka (Yasaka), eno najbolj fotografiranih podob v Kjotu. Tu boste videli tudi ogromno žensk v kimonih, kar da kraju še večji čar. Večinoma so to sicer turistke, tradicionalno opravo pa si lahko za dan ali dva izposodite (ali kupite) tudi vi! Ker so tržnice duh mesta, skočite še na Nišiki (Nishiki Market), kjer boste priča spretnemu barantanju trgovcev, tu pa poskusite tudi kaj od uličnih dobrot. 

Še dva najbolj slavna kotička v Kjotu sta Arashiyama Bamboo Grove – bambusov gozd, ki je resnično videti veličastno. Priporočam pa, da se tja podate v res, res zgodnjih jutranjih urah, saj zna biti gneča res velika. Enako velja za slavni Fušimi Inari (Fushimi Inari), tempelj z rdečimi vrati. Višje kot greste, manj ljudi boste srečali. 

Nara

Če ste že v Kjotu ali Osaki, skočite še na dnevni ali poldnevni izlet do Nare. To umirjeno mestece je nekaj simpatičnega zaradi prav posebnih prebivalcev – srn in jelenov. Najdete jih po vsem mestu, po ulicah in po številnih parkih in templjih, največ v Nara Deer parku, a tudi drugam zaidejo. Te živali niso prav nič plašne, v resnici so celo malo predrzne, saj vas znajo dregniti v nogo, če zaznajo, da imate pri sebi kaj za pod zob.

Naša hrana zanje sicer ni najprimernejša, lahko pa na vsakem koraku kupite riževe krekerje. Del od zaslužka je namenjen prav za zaščito teh živali. Po stari legendi so srne svete živali in pomočnice bogov, zato jih imajo tudi lokalci zelo radi.

Če ste že tu, se povzpnite nad mesto in se izgubite med templji in gozdovi. Nara ima takoj za Kjotom eno najbogatejših zbirk mogočnih templjev in vrtov. Med najbolj znanimi so Todai-ji Temple, Kasuga-Taisha Shrine in Isui-en Garden. Tako kot velja za vse kraje v bolj turističnih mestih, višje kot se vzpnete, manj gneče bo.

Osaka

Osake se je prijel naziv kuhinja Japonske, saj od tod izvira kar nekaj kulinaričnih dobrot. Eden najpogosteje fotografiranih krajev Osake je Dotonbori, žuboreč predel ob kanalu, kjer utripajo neonski napisi, se mešajo vonji pečenega in ocvrtega ter vam nikakor ne bo dolgčas. Ta kraj je srce zabave in dogajanja že od leta 1600. V bližini se sprehodite še po pokriti mreži nakupovalnih uličic Šinsaibaši (Shinsaibashi), kjer se tare trgovinic, lokalov in drugih nenavadnih razgledov. Prav tu boste našli tudi Rikuro Ojisan, najslavnejšo prodajalno japonske različice sirovega kolača, torte iz skute in jajc ter rozinami na dnu, ki je tako puhasta in tresoča, da je zaslovela po vsem svetu. Zanjo boste verjetno čakali v vrsti, a je že sam proces nakupa zabaven. Kupite lahko samo celo, stane okoli 7 evrov in je vredna greha.

Nekaj minut hoje od tod najdete tudi predel Amerikamura, okrajšano kar Amemura, ime pa izhaja iz Amerike. Tu najdete mladino, ki je tradicijo zamenjala za hip modne trende, mešane z vintage kosi, pa za hipsterske lokalčke in piercinge ter tetovaže – ki so na Japonskem po tradiciji sicer rezervirane za tolpe. To je kraj, kjer zahod sreča vzhod … V parku Triangle se zbirajo mladi z različnih subkultur, če pogled dvignete višje, ujamete celo repliko kipa svobode.

Podoba, ki se je verjetno spomnite tudi s fotografij Osake, je stolp Cutenkaku (Tsutenkaku tower). Ta je nekoč veljal za najvišjo zgradbo na Orientu, danes pa ga zasenčijo številne okoliške stolpnice. Zaradi živahne osvetlitve ga vseeno ne boste zgrešili, sploh ponoči. Mimogrede, če imate radi zabaviščne parke ter svet Harryja Potterja in drugih filmskih uspešnic, priporočamo dnevni izlet v Universal Studios Japan. 

Gora Fudži

Fudži je najvišja gora na Japonskem (3776 metrov), je aktiven stratovuklan, zaradi simetnične oblike in vrhov, ki je skoraj pol leta pokrit s snežno kapo, pa je postal eden od najprepoznavnejših simbolov Japonske.

Fudži je tudi ena od treh svetih gora Japonske, je na UNESCO seznamu svetovne dediščine, pogled nanj pa vas zagotovo ne bo pustil hladnih. Kje ga lahko vidite? Če letite v Tokio in imate srečo, da sedite ob oknu in je vreme jasno, bodite ob pristajanju pozorni. Velika verjetnost je, da ga ugledate še preden ste uradno v državi. 

Fudži je sicer priljubljena pohodniška destinacija, če je to torej nekaj, kar vas veseli in imate dovolj kondicije, se nanj lahko tudi povzpnete. Avtobusi in avtomobili dosežejo 5. postajo, na vrh gore sicer vodijo štiri večje poti z desetimi postajami. 

A Fuji lahko opazujete tudi od daleč. Vidite ga lahko že, če se boste ob jasnem vremenu v Tokiu povzpeli na kakšno od stolpnic! Ta razgled je res imeniten, saj se nam nasmiha v ozadju, medtem ko spredaj gledate na mesto. ena od lokacij, kjer se ga iz 45. nadstropja lepo vidi – pa še vstop je brezplačen – je Metropolitan Government Building.

Zelo lep pogled nanj lahko ujamete tudi, če boste iz Tokia v Kjoto potovali z enim najhitrejših vlakov na svetu šinkansen Tokaido. Pokaže se nekje okoli železniške postaje Šin-Fuji (Shin-Fuji), kakšnih 40 minut potem ko vlak spelje iz Tokia proti Kjotu. Pazite le, da sedete na desno stran vlaka pri oknu (proti Kjotu) ali na levo stran, če se vračate v Tokio.

Zelo priljubljena destinacija, od koder vidite Fudži, je še Hakone. To je mesto, ki slovi tudi po onsenih, tradicionalnih japonskih kopelih. Pogled nanj je lep tudi iz jezera Kavaguči (Kawaguchi) in številnih drugih delov dežele.

Japonska je vse več od zgoraj naštetega 

Če bi želeli vse kotičke Japonske, ki so vredni obiska, strniti v eno besedilo, bi bilo precej daljše od tega. Zgoraj našteti kraji so torej le obris, prvi okus dežele vzhajajočega sonca, a to je zgolj praska po površju. Če imate zanjo več kot 10 dni, vsekakor priporočamo, da se podate tudi na druge otoke. Zaljubili se boste v Hokaido, pa tud jug dežele skriva marsikaj, česar niste izkusili nikjer drugje. Skočite na goro Koja, obiščite Hirošimo ali pa preizkusite kakšno od japonskih plaž, ki so menda imenitne!

Slovarček 

Japonci so izjemno prijazen in vljuden narod, zato se edino spodobi, da jim spoštovanje izkažete z nekaj japonskimi frazami, ki jih bodo zagotovo cenili.

Konnichiwa: Dober dan
Arigatou Gozaimasu: Hvala lepa
Kanpai: Na zdravje
Sumimasen: Oprostite
Hai: Ja
Iie: Ne
Sayonara: Nasvidenje!

PREBERITE ŠE: Japonska: zakaj jo obožujem in vse, kar morate vedeti pred obiskom