Japonska: zakaj jo obožujem in vse, kar morate vedeti pred obiskom

Tokio pod nami se prebuja v petkov vrvež, a ga prekriva plast oblakov, zato ga ne vidimo zares. Nekaj s kotička očesa pritegne moj pogled. Nekaj, kar se dviga nad puhasto meglo. A je to res …? Fudži! Po skoraj 24 neprespanih urah potovanja in svaljkanja po letališčih me prevzame žgečkljivo navdušenje. Poglej ga! Kakšna sreča!

Enega najmogočnejših simbolov Japonske imam v živo čast videti še preden sem sploh uradno v državi. Še preden mi požigosajo potni list in poskenirajo prstni odtis. Fudži je namreč najvišja in sveta gora na Japonskem, aktiven stratovulkan, ki je celo na seznamu UNESCO svetovne dediščine. Letalo v U zakrili nad letališčem, poravnamo se s pristajalno stezo in moj pogled ga že izgubi. A še bo priložnost. 

Moj seznam dežel, ki jih želim videti še v tem življenju, se vsakič, ko odkljukam eno, sumljivo podaljša za tri nove. Japonska je na njem že lep čas, pa nekako nikoli ni prišla na vrsto. Ker je menda "res draga", pa ker zanjo potrebuješ vsaj tri tedne, pa ker to in tisto.

Čeprav rada prisluhnem izkušnjam drugih, še najraje verjamem svojim vtisom. Ni mi všeč, ko kdo reče, da za London pa ja ne potrebuješ več kot treh dni in da je Pariz v resnici res grd, ter da Tajska sploh ni več avtentična in cenovno dostopna. Vsak ima pač svojo izkušnjo. Slab dan, slabo vreme, slaba organizacija, nelaskav predel mesta, drugačna pričakovanja ali kakršnekoli druge okoliščine so razlogi, da bi bili vtisi ob kakšnem drugem času povsem nasprotni. Kdaj, če ne zdaj in kako, če ne zase?

Torej, pristali smo. V otoški deželi vzhajajočega sonca.

Na Japonsko boste najverjetneje prileteli v Tokio in sicer na enega od mednarodnih letališč – Narita ali Haneda. Moja pot se je začela na prvem. Že ob prihodu je jasno, da se Japonci ne šalijo, ko gre za javni promet. Ta je vse drugo, česar smo vajeni doma. Ne le v Sloveniji, tudi v Evropi. Ja, tudi Nemci ne znajo tako kot Japonci.

Čeprav je Japonsko dva tedna pred mojim prihodom prizadel Hagibis, eden najmočnejših in najbolj pogubnih tajfunov v zadnjem četrtletju, o tragediji ni ne duha ne sluha. Tajfun je vzel življenja, domove, ceste in še kaj. A dva tedna po njem stvari funkcionirajo, kot da se nič ne bi zgodilo. Verjetno so funkcionirale že dva dni zatem, ko je voda nehala dreti po ulicah. 

Šinkansen: vlaki, ki vozijo 320 na uro 

Če se podajate na Japonsko in ne boste zgolj v enem mestu, se lahko po njej med drugim premikate s šinkansnom. To visokohitrostno železniško omrežje vas po deželi popelje z vlaki, ki kot metki potujejo med 240 in 320 kilometri na uro. Iz Tokia ste v Osaki, oddaljeni dobrih 500 kilometrov, lahko v dveh urah in pol, oziroma v treh, če potujete s "počasnejšim" vlakom, ki se ustavi na več postajah. 

Kot tujci imamo možnost nakupa Japan Rail Passa, enotne vozovnice, ki pokriva linije Japan Railways Group in jo lahko koristite neomejeno. Pazite le, da si jo uredite že doma, pred prihodom na Japonsko.

Za 7-dnevno boste odšteli okoli 250 evrov, za 14-dnevno 400 evrov in za 21-dnevno 500 evrov. Povratna vozovnica s šinkansnom iz Tokia v Kjoto vas bo stala 240 evrov, kar je skoraj toliko kot 7-dnevna vozovnica, zato jo velja izkoristiti. Poleg tega, da jo lahko uporabljate za vožnjo med mesti, velja tudi za določene JR linije znotraj mest.

Za vse druge notranje prevoze s podzemno železnico ali avtobusi priporočam nakup kartic Suica ali Pasmo (enak princip, drug ponudnik), na katero naložite denar in jo poskenirate ob vstopu na javni prevoz. To vam bo prihranilo čas in denar v primerjavi z nakupi posamičnih vozovnic.

S to kartico lahko sicer plačujete tudi v trgovinah z živili ali na avtomatih s pijačo in hrano. Na te avtomate boste po Japonskem naleteli na vsakem koraku. Nekateri imajo poleg hladne pijače in prigrizkov tudi vrelo kavo, čaj in drugo.

Futurizem, povezan s tradicijo, prijaznost in gneča ter mir v kaosu

Japonci in Japonska so en sam kontrast. Tradicija in super futurizem. Templji in nebotičniki en ob drugem. Tehnološki presežki, gejše in sumo borci na isti ulici. In vse to deluje v simbiozi. Da bi na ulici kar tako srečali gejšo, morate sicer imeti precejšnjo srečo. Pazite le, da ostanete vljudni in človeški in je ne napadete ali poskušate fotografirati proti njeni volji. Boste pa videli ogromno žensk, oblečenih v kimono. Pogosto gre zgolj za turistke, saj je izposoja le-teh dostopna in zabavna. Vsekakor pa boste v teh tradicionalnih oblačilih videli tudi Japonke, predvsem starejše.

Japonska je ob tradiciji in futurizmu tudi nepregledna množica ljudi, kjer hkrati vlada vljudna tišina. Spoštujejo osebni prostor, kolikor ga v morebitnih gnečah le lahko. Ko zbolijo, si prek ust poveznejo zaščitno masko, da bi pred bacili zaščitili vse mimoidoče neznance. 

Čakanje v ravnih vrstah je del vsakdana. Ko boste čakali na vlak, na prost sedež v restavraciji, za nakup vstopnic za muzej, čakali boste v ravni vrsti. Čeprav se držijo zase, so Japonci nadvse prijazen narod. Če jih boste prosili za pomoč pri iskanju smeri, si bodo vzeli čas ali vas do cilja celo osebno pospremili. Hkrati pa ne pričakujte, da je znanje angleščine zanje samoumevno – vsekakor naj to ne bo razlog, da ne bi navezali stika. S kretnjami in obrazno mimiko se da razumeti marsikaj. 

Dežela z malo kriminala, a veliko potresi

Stopnja kriminala je v enem najgosteje naseljenih delov sveta izjemno nizka. To je eden tistih krajev, kjer se boste RES počutili varno. Vsaj kar se tiče drugih ljudi. Medtem ko je narava na tem delu sveta manj prizanesljiva.

Japonska namreč leži na stičišču štirih tektonskih plošč, zaradi česar je tam relativno veliko potresov. Tresenje tal je stalnica in če ga doživite, se ne čudite, če lokalci ob tem ne bodo niti trznili.

Njihovi letni časi so sorodni našim, poletja so vroča in vlažna, zime mrzle, najbolj optimalni obdobji za obisk sta jesen, ko se narava ovije v čudovite barve in je malo padavin, ali pomlad, ko cvetijo češnje – v tem času je na Japonskem tudi največ turistične gneče. 

Zaradi tektonike boste tu našli tudi veliko vodnih vrelcev, ki jih Japonci s pridom izkoriščajo. Priporočam obisk onsena, vročega izvira termalne vode, čemur tujci rečemo kar toplice. Ločeni so po spolih, v njih pa se namakate popolnoma goli. Če imate kakšno tetovažo, pazite, da greste v onsen, kjer je to dovoljeno. Zgodovinsko gledano Japonci namreč tetovaže povezujejo s tolpami, vsekakor pa se v sodobnem času tudi to prepričanje počasi spreminja. 

Delavnost, hiperpotrošništvo, osamljenost in nenavadni fetiši

Japonska je kapitalistična družba, ki združuje izjemno delavnost in hkrati hiperpotrošništvo. Njihova neverjetna vljudnost in prijaznost imata tudi druge plati. Množice ljudi lahko ironično pomenijo tudi osamljenost. Ob delu je iskanje sorodne duše zanje večji izziv.

Znani so tudi po nenavadnih fetiših – na šolarke, sobarice in podobno uniformirana dekleta, in skoraj nič presenetljivega ni, da prav od tod izvirata sado- in mazohizem. Japonci so obsedeni s "kavaii", kar v prevodu pomeni ljubkost. Sramežljivo hihitanje in otročje obnašanje so prizori, ki jim boste na Japonskem pogosto priča. 

Zaradi obilice dela pogosto trpijo tudi njihovi odnosi, zato je razvita tudi seks industrija, hkrati pa je med mladimi odraslimi veliko devičnikov in posameznikov, ki nimajo nikakršnih intimnih razmerij. Japonci so tudi veliki navdušenci nad animeji in mangami – japonskimi stripi s tristoletno tradicijo. Ti imajo nemalokrat izjemno eksplicitno seksualno vsebino. Tu boste našli ogromno rdečih četrti in kavaii kavarn, v katerih strežejo dekleta v uniformah. 

Verjetno Japonci prav zaradi pomanjkanja poglobljenih človeških odnosov tako obožujejo hišne ljubljence. S psi ravnajo kot z otroki, prevažajo jih v vozičkih, v nosilkah, jih pestujejo, oblačijo in frizirajo. Naj vas ne čudi, če zagledate kakšno sila nenavadno kavarno. Na primer tako, v kateri se družite s psi, mački, ježki, sovami, rakuni, kačami in drugimi puhastimi bitji, kar sicer ne deluje ravno prijazno do živali.

Tudi kavarne, v katerih vam strežejo roboti, niso redkost. Tisto malo prostega časa, kar ga imajo, pogosto zabijejo v družbi igralnih avtomatov. Brnenje, cingljanje in zaslepljujoče neonske luči. Diametralno nasprotje tišini in umirjenosti. Če se že družijo, imajo radi alkohol. In karaoke! Celotne komplekse s karaoke sobami boste našli na vsakem koraku. 

O, mami, umami! In Japonska ni le suši. 

Japonska je ena tistih dežel, od koder boste prišli z malo drugačnimi standardi za to, kaj vaše brbončice resnično navduši. Ni čudno, da beseda umami prihaja prav z Japonske. Umami je peti okus, ki presega štiri osnovne – sladko, kislo, grenko in slano. Ta poln okus prežema njihovo kulinariko, ki vam bo še ob prihodu domov skakala v misli in mentalne brbončice. 

Čeprav marsikdo z Japonsko kuhinjo najprej poveže suši: makije in nigirije, ta jed, ko na kisan riž postavijo surove ribe, morske sadeže, zelenjavo ali jih ovijejo v list alge – nori ter postrežejo z ingverjem, sojino omako ter vasabijem – japonskim hrenom, niti ni najpogostejša. Nekaj s sorodnimi okusi, a z drugo postavitvijo, je tudi sašimi. 

Vendar pa je jed, o kateri boste sanjali, ko pridete domov, v resnici ramen! Jajčne rezance kuhajo v štirih različnih jušnih osnovah. Osnova iz svinjine je precej pogosta, meni najljubši ramen je v juhi miso. Jedli boste tudi veliko pšeničnih udon ali ajdovih soba rezancev, ki so postreženi v sojini juhi ali hladni na bambusovi podlagi, ki jih nato sami namakate v sojo.

Na Japonskem ima posebno mesto tudi tempura. To so puhasti ocvrtki, v katerih se skrivajo morski sadeži, zelenjava ali kaj tretjega.

Poskusiti morate  še okonomijaki, ki v prevodu pomeni "pečeno po želji". Pravijo mu tudi japonska pica. Gre za pečeno mešanico zelja, mesa, rib, jajc, sojine omake in majoneze.

Zagotovo boste kje zagledali tudi takojaki, to so kroglice iz testa, v katerih so koščki hobotnice. Poskusite tudi gjukacu, znotraj rožnat, zunaj pa hitro ocvrt goveji zrezek, po možnosti iz prestižne japonske govedine vagju.

In sladice? Radi imajo palačinke vseh oblik, pa kremast sladoled, nekaj posebnega pa je tudi moči.

Moči (mochi) sladice so iz lepljivega riževega testa, tradicionalno jih polnijo z rdečim fižolom, ampak najdete jih tudi s črnim sezamom, čokolado, vaniljevo kremo, jagodami in posutimi z matcho … Matcha ima na Japonskem prav posebno mesto. Ta zeleni čaj v prahu lahko pijete, iz njega pa delajo tudi kup sladic. Pripročam!

Vsekakor je prehranjevanje zunaj na takšnih poteh neizogibno (in imenitno!), hkrati pa lahko v trgovinah, kot so 7-Eleven, Family Mart in Lawson, najdete kup okusnih jedi za vmesne obroke.

Od sendvičev, ki jih doma ne boste našli, onigirijev (trikotnih paketkov riža z različnimi polnili, na primer z lososom), sušija, juh in prikuh, pa sladic in prigrizkov, ki jih na domačih policah prav tako zagotovo še niste videli.

Dobiš, kar si plačal in še kaj povrh

Dotaknimo se še tistega prepričanja "Japonska je pa res draga, a ne?". Vsekakor ni brezplačna. No, javna stranišča so! O teh v nadaljevanju. Vendar pa je vsaj po mojih vtisih precej dostopnejša od pričakovanega. Predvsem dobiš celo več, kot si plačal ali pričakoval.

V smislu, da nimaš občutka, da te je nekdo izkoristil, kot je to ob kupu turističnih pasti po svetu že marsikje stalnica. Odličen suši in ramen v dobri restavraciji dobiš za med 7 in 15 evri. Poleg tega boste na Japonskem skoraj povsod na mizo dobili še brezplačen vrč vode ali čaja, kar v teoriji pomeni, da dodatnega stroška za pijačo, razen če bi raje pili alkohol, ni. Tudi mokra brisačka za razkužiti roke pred in po jedi je del pogrinjka.

Njihova spoštljiva in poštena narava se kaže tudi v odnosu do turistov. Želijo, da od njih odideš zadovoljen. Zato dobiš, kar si plačal in še kaj povrh. Ko se poslovite, vam bodo v slovo zapeli in vam namenili priklon vsi zaposleni. In za takšno postrežbo ti načeloma nikoli ni žal plačati "več" – čeprav bi za tak ramen in suši v Ljubljani v resnici odšteli enako, če ne več. 

Kaj pa, če bi spali v škatli? 

Posebna izkušnja so tudi njihovi hoteli, predvsem kapsulni. Zaradi prostorske stiske so hotelske sobe – razen če nameravate zanje na noč odšteti več, kot sem jaz za nastanitve na celotnem potovanju – precej majhne.

Pa vendar je velikost sobe (v kateri na takšnih potovanjih tako ali tako zgolj spim) zame eno zadnjih meril po pomembnosti, prvi in verjetno edini je namreč čistoča. In to je tudi ena glavnih stvari, po katerih si boste zapomnili Japonsko. Po čistoči.

V večmilijonskih mestih boste morali smeti na tleh iskati z lupo. Koše za smeti prav tako. Vse odpadke, ki jih boste pridelali čez dan, boste verjetno večino dneva morali nositi v nahrbtniku, dokler ne najdete koša.

A vrnimo se k nastanitvi. Za osnovno sobo za dve osebi me je Japonska stala okoli 80 evrov na noč. Za enojno posteljo v kapsulnih hotelih pa med 25 in 40 evri na noč.

Kapsulni hoteli so tiste sobice, ko imate v nekakšni kapsuli ali bolje škatli, zgolj posteljo, oziroma vzmetnico, omarico, priključke in prostor za kovček, to je pa več ali manj to. Sama obožujem takšne kotičke, saj imaš zasebnost, vse (dobesedno) na dosegu roke, poleg tega so cenovno ugodni. Vsekakor pa jih odsvetujem ljudem s klavstrofobijo.

Pri precej nastanitvah je v ceno vključen tudi zajtrk, brez izjeme pa v ceno sobe vključijo tudi brisačo, šampone, zobno pasto, ščetko, ustno vodico, pižamo, glavnik, vatirane paličice, čepke za ušesa, masko za obraz, celo ženske higienske pripomočke in če ga imajo, tudi uporabo onsena.

Ja, tudi stranišča boste pogrešali, ko pridete domov 

O tem, kako tehnološko napredni so Japonci, verjetno ni več treba izgubljati črk. Nekaj posebnega so celo njihova stranišča. Ta boste našli povsod, zato se kar pridno hidrirajte, saj bojazni, da ne bi našli toaletnega prostora, ni. Javnih stranišč je veliko, VSA so čista in povsem brezplačna.

Njihove školjke so ogrevane, tam, kjer bi moral biti vzvod za izplakovanje, pa vas pričaka najmanj 10 gumbov. Eden vam predvaja šum morja, da se lažje sprostite, drug vas odišavi, tretji vam pošlje kakšen sumljiv curek za izpiranje tja, kamor ga res niste pričakovali …

Mislijo tudi na starše, saj imajo ponekod poleg previjalnih miz tudi stolčke, kamor posedete otroka, medtem ko opravljate svoje, našli pa boste celo poličko, ki jo spustite na tla, da nanjo stopite, če se želite preobleči. Kako noro priročno! 

Denar in prtljaga 

Japonska je kljub tehnološki naprednosti dežela gotovine. V manjših izakajah – tradicionalnih restavracijah – bodo marsikje vzeli zgolj gotovino. To boste najlažje dvignili na bankomatih v že zgoraj omenjenih supermarketih, ki so na vsakem koraku. Njihova valuta so japonski jeni, trenutno je en evro vreden okoli 120 jenov.

Kovček ali nahrbtnik? Primerno je oboje. Podzemne železnice imajo veliko stopnic, a nekje so zagotovo tudi dvigalo ali tekoče stopnice. Supermarketi so poleg odličnih in nenavadnih prigrizkov ter dvigovanja denarja uporabni še za nekaj. Pošiljanje prtljage! To lahko na primer iz Tokia v Osako za okoli 20 evrov pošljete kar prek njih. V trgovini izpolnite obrazec z naslovom, kamor želite dostaviti svoje stvari in jih oddate. Tako lahko po državi potujete bolj lahkotno, prtljaga pa vas pričaka kar na naslednji destinaciji.

Tako, to je nekaj uporabnih namigov pred obiskom Japonske, dežele, ki vas ne bo pustila ravnodušnih. O tem, katerih kotičkov ne smete zamuditi med obiskom Tokia, Kjota, Osake in Nare ter od kod boste najlažje ujeli pogled na Fudži, preverite v naslednjem prispevku, ki ga na Metropolitanu najdete NA TEJ POVEZAVI.

PREBERITE ŠE: Danica Badovinac: Slovenka, ki si je v Indoneziji ustvarila družino in službo ALI Kras in najmanj 11 razlogov, zakaj tja na (vsaj) dvodnevni izlet