"Pravilna molitev ni nikoli molitev iz prošnje, ampak je molitev iz hvaležnosti!"

Objavljamo del tega nenavadnega dialoga iz katerega je nastala svetovna knjižna uspešnica, ki je osvojila tudi Slovenijo.

Kako naj vem, kdaj se sporazumevam z Bogom? Kako naj vem, da to ni moja lastna domišljija? Kakšna je razlika?

Mar ne vidiš, da lahko s prav takšno lahkoto delujem prek tvoje domišljije kot prek česarkoli drugega? V vsakem trenutku ti bom dal natanko takšne misli, besede ali občutke, ki do potankosti ustrezajo obravnavanemu smislu ob pomoči ene metode ali več.

Da gre za moje besede, boš vedel zato, ker sam od sebe nikoli nisi tako jasno spregovoril. Če bi o teh vprašanjih kdaj tako jasno spregovoril, potem si jih ne bi več zastavljal.

S kom se sporazumeva Bog? So tam posebni ljudje? So tam posebni trenutki?

Vsi ljudje so posebni in vsi trenutki so zlati. Nobene osebe ni in nobenega trenutka, ki bi bil bolj poseben od drugega. Mnogi ljudje verjamejo, da se Bog sporazumeva na posebne načine in samo s posebnimi ljudmi. To množico ljudi odvezuje odgovornosti, ker so slišali moje sporočilo, mnogo manj ljudi pa ga je sprejelo (to pa je že druga zadeva), in ji omogoča, da vzamejo besedo nekoga drugega za edino zveličavno.

Ni nujno, da me poslušaš, ker si že sklenil, da so me drugi slišali govoriti na vsako temo in moraš zato poslušati njih. S tem ko poslušaš, kar drugi ljudje mislijo, da so me slišali govoriti, ti sploh ni treba misliti. To je največji razlog, da večina ljudi prenaša moja sporočila na osebno raven. Če se zavedaš, da sprejemaš moja sporočila neposredno, potem si odgovoren za to, da jih interpretiraš.

Mnogo varneje in lažje je sprejeti interpretacijo drugih (celo tistih, ki so živeli pred 2000 leti) kot poskušati interpretirati sporočilo, ki ga prav lahko dobivaš v tem trenutku.

Pa vendar te vabim k novi obliki sporazumevanja z Bogom, ki je dvosmerno sporazumevanje. V resnici si ti povabil mene, kajti jaz sem prišel k tebi, v tej obliki, prav zdaj, da bi odgovoril na tvoj klic.

Zakaj se zdi, da določeni ljudje, kot je na primer Kristus, slišijo več tvojega sporočila kot drugi?

Zato, ker so določeni ljudje pripravljeni prisluhniti. Pripravljeni so slišati in ostati odprti za sporazumevanje, pa čeprav se zdi srhljivo ali noro in popolnoma zgrešeno.

Ali moramo poslušati Boga tudi, ko se zdi, da je tisto, kar izreče, napačno?

Še posebej takrat, ko se zdi napačno. Če mislite, da imate v vsem prav, kdo potemtakem potrebuje pogovor z Bogom?

Samo nadaljuj in se odzovi na vse, kar poznaš. Toda bodi pozoren na to, da vsi to počnete že od začetka časa. In poglej, v kakšnem stanju je svet. Gotovo ste kaj spregledali. Očitno je nekaj, česar ne razumete.

To, kar razumete, se vam morda zdi prav, kajti »pravilno« je izraz, ki ga uporabljate, da bi označili nekaj, s čimer se strinjate. Tisto, kar ste spregledali, se vam bo torej sprva zdelo »napačno«.

Edini način, da se pri tem premakneš naprej, je, da se vprašaš: »Kaj bi se zgodilo, če bi bilo vse, za kar sem mislil, da je 'napačno', dejansko 'pravilno'?«

Vsak velik znanstvenik je seznanjen s tem. Ko nekaj, kar znanstvenik počne, ne deluje, potem ta pusti ob strani vse domneve in začne znova. Vsa velika odkritja so nastala iz pripravljenosti in sposobnosti, da nimamo prav. In to je tisto, kar tukaj potrebujemo.

Boga ne moreš spoznati, dokler si ne nehaš dopovedovati, da ga že poznaš. Boga ne moreš slišati, dokler ne nehaš misliti, da si ga že slišal.

Ne morem ti povedati svoje resnice, dokler mi ti ne boš nehal govoriti o svoji.

Toda moja resnica o Bogu prihaja od tebe.

Kdo to pravi?

Drugi.

Kateri drugi?

Voditelji. Ministri. Rabini. Duhovniki. Knjige. Sveto pismo, za božjo voljo!

Oni niso verodostojen vir.

Da niso?

Ne.

Kaj pa je potem?

Prisluhni svojim občutkom. Prisluhni svojim Najvišjim mislim. Prisluhni svoji izkušnji. Kadarkoli se katerakoli od njih razlikuje od tega, kar so ti rekli učitelji ali kar si prebral v svojih knjigah, pozabi na besede. Te so najmanj zanesljive prenašalke Resnice.

Zakaj ne razkriješ samega sebe? Če je v resnici Bog, in to si ti, zakaj se ne razkriješ na način, ki bi ga lahko vsi razumeli?

To sem počel vedno znova. To ravnokar znova počnem.

Kje?

Kamorkoli pogledaš.

Ne, mislim na neizpodbiten način. Na način, ki ga noben človek ne more zanikati, v obliki ali podobi, ki jo dejansko imaš.

To je nemogoče, kajti jaz nimam nobene oblike ali podobe, ki jo razumete. Lahko prevzamem obliko ali podobo, ki jo boste lahko razumeli, toda potem bo vsak domneval, da je tisto, kar je videl, ena in edina oblika ali podoba Boga namesto ene izmed njegovih mnogih oblik in podob.

Ljudje verjamejo, da sem tak, kot me vidijo, ne pa tak, kot me ne vidijo.

Bog ne razkrije Božjega jaza Božjemu jazu skozi zunanje opazovanje ali iz njega, ampak skozi notranjo izkušnjo. In ko notranja izkušnja razkrije Božji jaz, zunanje opazovanje ni nujno. In če je zunanje opazovanje nujno, potem notranja izkušnja ni mogoča.

Četudi je potemtakem razodetje zaprošeno, ne more biti, zakaj dejanje prošnje je izjava, ki je ni tam; da nič Božjega ni bilo razodeto. Takšna izjava proizvede izkušnjo. Kajti tvoja misel o nečem je ustvarjalna in tvoja beseda produktivna, tvoja misel in tvoja beseda skupaj pa sta veličastno učinkoviti pri rojstvu tvoje realnosti.

Ali hočeš povedati, da molitev za nekaj pravzaprav to potiska stran od nas?

To je vprašanje, ki so si ga postavljali v vseh dobah in na katero je bilo odgovorjeno, kadarkoli je bilo postavljeno. Pa vendar še nisi slišal odgovora ali pa mu ne boš verjel.

Pravilna molitev ni nikoli molitev iz prošnje, ampak je molitev iz hvaležnosti. Ko se vnaprej zahvališ Bogu za to, za kar si se odločil, da boš izkusil v svoji realnosti, mu s tem dejansko priznaš, da je tam ... dejansko.

Hvaležnost je torej najmočnejša izjava Bogu; potrditev, na katero sem odgovoril, še preden si vprašal. Zatorej nikoli ne moleduj. Bodi hvaležen.

Kaj pa, če sem vnaprej hvaležen Bogu za nekaj in se to nikoli ne pojavi? To lahko vodi v deziluzijo in zagrenjenost.

Hvaležnost ni orodje, ki bi ga lahko uporabil za manipuliranje z Bogom, naprava, s katero bi preslepil vesolje. Ne moreš lagati samemu sebi. Tvoj um pozna resnico tvojih misli.

Ob besedah »Hvala, Bog, za to in za to«, čeprav je ves čas zelo jasno, da tega ni tam, v tvoji sedanji realnosti, ne moreš pričakovati od Boga, da bo manj jasen kot ti in da bo naredil to zate. Bog ve tisto, kar veš ti, in to, kar veš, je tisto, kar se zdi kot tvoja realnost.

Toda kako naj bom hvaležen za nekaj, za kar vem, da ni tam?

Vera. Če imaš vero v velikosti gorčičnega semena, boš premikal gore. Izvedel boš, da je tam, ker sem jaz rekel, da je tam; ker sem rekel, da bom, celo preden si vprašal, odgovoril; ker sem rekel in sem ti govoril na vse mogoče načine, prek vseh učiteljev, ki ti padejo na pamet, da karkoli boš izbral v mojem imenu, tako tudi bo.

Pa vendar tako veliko ljudi pravi, da so bile njihove molitve neuslišane.

Nobena molitev – in molitev ni nič več kot goreča trditev, da nekaj je tako, kot je – ni neuslišana. Vsaka molitev – vsaka misel, vsaka trditev, vsako občutje – je ustvarjalna. Do te mere, da jo imaš goreče za resnico, do te mere, da se bo pokazala v tvoji izkušnji.

Ko rečeš, da molitev ni bila uslišana, se je dejansko zgodilo, da je najbolj goreča misel, beseda ali občutje postala(o) delujoča(e). Pa vendar moraš vedeti – in v tem je skrivnost –, da je vedno misel za mislijo – imenujemo jo lahko Podporna misel –, ki je nadzorna misel.

Če torej prosiš in moleduješ, potem se zdi, da imaš mnogo manjšo možnost, da boš izkusil tisto, kar si izbral, kajti Podporna misel za vsakim moledovanjem je, da zdaj nimaš tega, kar želiš. Ta Podporna misel postane tvoja realnost.

Edina Podporna misel, ki lahko prekliče to misel, je misel, ki je v tem, da bo Bog izpolnil vse, kar ga boš prosil, v vsakem primeru. Nekateri ljudje imajo takšno vero, ampak jih je zelo malo.

Proces molitve postane mnogo lažji, če – namesto da verjameš, da bo Bog vedno odgovoril pritrdilno na vsako prošnjo – intuitivno razumeš, da prošnja ni nujna.

Potem molitev postane zahvalna molitev. Sploh ni več prošnja, ampak izjava hvaležnosti, da nekaj je to, kar je.

Neale Donald Walsch
Pogovori z Bogom 1 – 2. prenovljena izdaja

Nenavadni dialog
Prevod: Vid Sagadin Žigon

Založba Gnostica

 Več v knjigi Pogovori z Bogom 1 na povezavi: www.gnostica.si

Druge knjige N. D. Walscha:

• Novost Božja rešitev
• Srečnejši od Boga
• Kaj je rekel Bog
• Edino pomembno
• Ko se vse spremeni, spremeni vse

Pripravila: Mirela Smajić, PRavljična Agencija – Srčna komunikacija in odnosi z javnostmi

FB: @izbranozmirelo
IG: izbrano_z_mirelo
www.pravljicna-agencija.si

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec