8. 5. 2020, 09:45 | Vir: STA
Pred 140 leti je umrl Gustave Flaubert, avtor razvpitega romana Gospa Bovary
Mineva 140 let od smrti pisatelja Gustava Flauberta, ki velja za glavnega predstavnika francoskega realizma in enega največjih svetovnih romanopiscev. Znan je predvsem po svojem prvem romanu Gospa Bovary iz leta 1857. Ker je književno delo zamajalo moralne nauke tedanje družbe, se je moral zagovarjati pred sodiščem.
Flaubert se je rodil leta 1821 v Rouenu. Z očetom, priznanim kirurgom, je živel v podnajemniškem stanovanju v bližini bolnišnice ter tako že kot otrok občutil trpljenje drugih ljudi.
Pisati je začel zelo zgodaj, po nekaterih virih že pri osmih letih. Čeprav je pisal od otroštva, je bil pri pisanju zelo strog do sebe in dolgo ni ničesar objavil. Kot piše na spletni strani Emka, Flaubert velja za velikega perfekcionista.
Roman Gospa Bovary je Flaubert izdal leta 1857, šest let po tem, ko ga je začel pisati. Leta 1858 je odpotoval v Tunizijo, da bi zbral vtise in izkušnje za zgodovinski roman Salambo, v katerem slikovito in podrobno opisuje vojaške boje v Kartagini v času po prvi punski vojni. Po potovanjih se je ponovno umaknil v Croisset ter do smrti živel pri tedaj že ovdoveli materi.
Kot predstavnik realizma je Flaubert menil, da mora biti resničnost predstavljena brez pripovedovalca, da mora biti objektivna in brezosebna.
V slovenščini so poleg romana Gospa Bovary dostopni še njegovi romani Bouvard in Pecuchet, Vzgoja srca, Skušnjava svetega Antona, November in Salambo ter zbirka kratke proze Spomini nekega norca in izbrana mladostna dela, delo Slovar splošno priznanih resnic in knjiga Tri povesti.
“Travel makes one modest. You see what a tiny place you occupy in the world.” -Gustav Flaubert pic.twitter.com/qNN2IzwLky
— #Umlilo #ERAbyDJZinhle #ZeeNation (@DJZinhle) August 4, 2019
"There is not a particle of life which does not bear poetry within it."
— Nella (@gigi_dreamer) May 4, 2020
Gustave Flaubert
📷"Light rain"
Still Life Series.
Katia Chausheva pic.twitter.com/h2V7hXSzWW
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel
