Pri Cankarjevi založbi je izšla monografija S črnilom in zlatom

25. 10. 2017, 08:00 | Scena | Vir: STA

                            Pri Cankarjevi založbi je izšla monografija S črnilom in zlatom (foto: emka.si) emka.si

Pri Cankarjevi založbi je izšla monografija avtorice Nataše Golob o knjižnem slikarstvu v rokopisih, prvotiskih in listinah do zgodnjega 16. stoletja. Gre za bibliofilsko izdajo z naslovom S črnilom in zlatom, v kateri so predstavljeni najboljši srednjeveški spomeniki knjižne umetnosti, ki so se ohranili v slovenskih knjižnicah in arhivih.

Kot je na predstavitvi knjige povedal urednik Tine Logar, monografija prvič celostno predstavlja knjižno slikarstvo v rokopisih in prvotiskih med letoma 850 in 1550, torej v obdobju med Brižinskimi spomeniki in prvo slovensko knjigo.

"To je čas, ko so dela nastajala še v rokopisih, pogosto na pergamentu. In čas, ko so bili naši predniki priča prehodu na papir in kasneje na tisk," je dodal.

Monografija na več kot 350 straneh prinaša izbor rokopisov, rokopisnih fragmentov, prvotiskov, listin, ki jih dopolnjuje nekaj grafičnih listov, detajlov iz tiskov in knjigoveških zanimivosti. Izšla je v 500 ročno vezanih in oštevilčenih izvodih, zanjo pa je treba odšteti 1990 evrov (v prednaročilu 1390 evrov). Ponatisa v tej obliki ne bo, prav tako ne angleškega prevoda.

Nataša Golob, poznavalka srednjeveških rokopisov in knjižnega slikarstva pri nas, ki se s to tematiko ukvarja že tri desetletja, je neposredno opisala 125 najbolj kakovostnih spomenikov knjižne umetnosti na Slovenskem, še 25 pa jih je vpletla v besedilo. "Teh 150 spomenikov je po svoje reprezentativnih, če govorimo o izstopanju po kvaliteti," je povedala. Ta po njenih besedah presega regionalne danosti in sega v vrhove tako samostanskega kot grajskega življenja.

Po Logarjevih trditvah monografija tudi oživi kulturno krajino slovenskega ozemlja ter "zariše širok krog vedenja o tistem času in nam približa življenje ljudi v stoletjih do renesanse". Med številnimi knjižnicami in arhivi, ki so sodelovale pri nastanku monografije, je izpostavil Nadškofijski arhiv Ljubljana, katerega vodja, zgodovinar France M. Dolinar, je napisal predgovor h knjigi.

Knjiga je po trditvah Cankarjeve založbe namenjena vsem, ki se zavedajo neprecenljive vrednosti rokopisne zapuščine, ter vsem, ki jih zanima povezanost Slovencev z evropskim prostorom in kulturo. Po Logarjevih zagotovilih je napisana v "izjemno tekočem in razumljivem jeziku", ki bo hkrati zadostila najbolj zahtevnim znanstvenikom in "navadnim" bralcem. Avtorica je slednjim knjigo denimo približala s slovarčkom manj znanih izrazov.

Vsebina je razdeljena po poglavjih: Razgledi, Od zgodnjih pričevanj do 1200: rokopisi iz samostanskih knjižnic, Rokopisi med 1200 in 1450: za posvetno in cerkveno rabo, Knjižno slikarstvo med 1450 in 1530: skupnost rokopisov in knjig, Med 1380 in 1530: knjižno slikarstvo v italijanskih slogih, Od 1250 do 1500: iz francoskih in staronizozemskih ateljejev.

Avtorica "ob vsaki umetnini splete v knjigi zanimivo zgodbo, prestavi bralca v čas in prostor njenega nastanka in širi pripoved v evropsko okolje: v šole knjižnega slikarstva, do slovitih umetnikov, pa tudi naročnikov iz vrst cerkvene in posvetne gospode," navaja Cankarjeva založba.

Logar pa je avtorico, kot je Nataša Golob, označil za kisik založb. "Brez takšne avtorice poslanstvo katere koli založbe ne more biti uresničeno," je povedal in delo označil za enega najpomembnejših projektov v založništvu v zadnjih letih.