Pri Cankarjevi založbi štiri novosti domačih avtorjev

Beseda je konj Branka Gradišnika je po besedah urednika Andreja Blatnika "knjiga mešanih žanrov", še najbližja oznaka bi bila esej, pomešan s spominskimi in komemoracijskimi besedami in referencami iz avtorjevega prevajalskega dela. Kot je pojasnil, knjiga ponuja več osebnih portretov znanih slovenskih osebnosti iz kulturne in politične sfere, ki jih Gradišnik pokaže iz svojega zornega kota oziroma osebne izkušnje, kar po Blatnikovem mnenju prinaša dodatno kvaliteto dela.

Po Gradišnikovih besedah zgodbe zaznamuje njegova neizprosna iskrenost, pozoren bralec pa bo prepoznal, da je zaznamovana tudi z njegovim odnosom do očeta, ki mu je knjiga tudi posvečena. V knjigi je podal tudi nekaj spominskih zapisov o ljudeh, ki jih je poznal. Kot se je pošalil, lahko o človeku iskreno spregovoriš, šele ko umre, ter se ob tem vprašal o smiselnosti pregovora: o mrtvih vse dobro.

Manka Kremenšek Križman, ki se po Blatnikovih besedah uvršča med najbolj uveljavljene slovenske avtorice kratke proze, v tokratni knjigi Tujci spregovori o več oblikah tujstva, vse od problematike migrantov do tujstev v lastnih domovih.

Blatnik je zgodbe označil za dostopne širšemu krogu bralcev, saj so zelo berljive, obenem pa se bralec zlahka poistoveti z liki, čeprav so ti na prvi pogled drugačni od njega. Predvsem pa so to zgodbe, ki vzbujajo občutek empatije, je poudaril Blatnik. Avtorica je izrazila upanje, da je temu res tako, ker tudi sama bere le tisto, kar se je dotakne in v njej vzbudi sočutje.

Urednik Aljoša Harlamov je predstavil pripoved z avtobiografskimi prvinami Feuer frei, ki jo pod psevdonimom Gorazd Garvas podpisuje avtor, ki želi ostati anonimen. Knjiga se po Harlamovih besedah zaradi pretresljive vsebine "težko bere, a jo je klub temu treba prebrati". Knjiga o mladostniku, ki je kot otrok odraščal v domu brez ljubezni, pozneje pa se srečal s številnimi oblikami nasilja, je nastajala tri leta, čeprav se zdi njena vsebina ob današnjih protestih zelo aktualna, razmišlja Harlamov, ki predlaga, da "naj govori sama zase".

Neli K. Filipić, ki je po Harlamovem mnenju ena redkih avtoric, ki v svojih delih mlade postavlja v njihovo sodobno realnost - "kot mlade, ki živijo z mobilnimi telefoni v roki" - se je tokrat približala življenju petih najstnikov, ki so po urednikovih besedah polni mladostniškega iskanja in inteligence.

Avtorica je povedala, da je bila njena želja "reflektirati družbene odnose skozi pet likov." V knjigi ni šla mimo iskanja identitete mladostnikov, dotaknila pa se je tudi sveta tehnologije in kapitala, ki v obliki sesutja aplikacije Fronta sesuje tudi svet njenih junakov.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord