Prof. dr. Stanislav Južnič: Menim, da je za Teslo bila odločilna mešanost kultur, v kateri je odraščal

25. 6. 2016, 18:54 | Scena | Vir: Liza
"Tesla je pač bil zabavljač, predvsem pa je bil zelo močan magnet za medije." (foto: Goran Antley) Goran Antley

Ob razstavi o izumitelju svetovnega slovesa Nikola Tesla – človek prihodnosti, ki je na ogled v galeriji Cankarjevega doma do 6. novembra, bo o Teslovem delu in življenju predaval tudi Američan slovenskega rodu, prof. dr. Stanislav Južnič, ki je Teslovo delo in življenje raziskoval desetletja.

V svoji prvi znanstveni razpravi pa se je ukvarjal z ljubljanskim dedičem Teslovih izumov, baronom Codellijem s Kodeljevega. Med drugim pripoveduje o Teslovem ne ravno slavnem bivanju v Mariboru ter od kod njegova popularnost.

Kje ste študirali fiziko?

dr. Stanislav Južnič: V Ljubljani, v Ameriko sem šel po doktoratu. Diplomiral sem iz fizike, doktoriral pa iz zgodovine. Pri nas se ni dalo skupaj študirati zgodovine in fizike, v nasprotju z Ameriko. Tam je kampus, kjer se ljudje različnih strok vsaj srečajo pri kosilu, če ne že sodelujejo. V Ljubljani pa so fakultete med sabo ločene in se ljudje z različnih fakultet ne srečujejo toliko.

Kaj ste pridobili s študijem fizike in zgodovine?

dr. Stanislav Južnič: Vedno sem si želel ugotoviti, kako se je fizika razvijala. In ni bilo drugega načina, da to zvem, čeprav je v ameriških variantah boljše, da o zgodovini znanosti, ki jo študiraš, nič ne veš. Recimo da ne veš, da sta se dve skupini med sabo skregali v smislu, kaj je prav in kaj ni, in da je bolje, da ne veš, kakšen je bil izid, če hočeš objektivno sklepati.

Poleg tega fizika, matematika in kemija v Ameriki spadajo pod humane vede in so del fakultet, kjer se te študirajo. Z dekretom so dali ukaz, da vse knjige o znanosti, ki so starejše od 100 let, morajo v določeno knjižnico. Fakulteta za fiziko ima knjižnico s knjigami, ki so mlajše od 100 let. V Ljubljani pa to ni izvedljivo, ker ima vsaka knjižnica svojo tradicijo in niti pod razno ne bi dala knjige druga drugi.

Poskušate prevzeti nekaj od Slovencev in nekaj od Američanov?

dr. Stanislav Južnič: Pred 10 leti so Američani bili v blazni prednosti, ker so tam stvari glede znanosti dosti bolje tekle. Če si hotel dobiti določeno knjigo, si do nje prišel hitreje in vse, kar ni bilo v eksotičnih jezikih, je bilo dosegljivo. Vse knjižnice so vključene v sistem WorldCat, prek katerega lahko naročiš karkoli.

Če želiš napisati novo knjigo, potrebuješ 100 drugih knjig, če pa želiš napisati nov članek, potrebuješ 30 knjig. Seveda jih potrebuješ hitro. Imaš idejo, ki jo poskušaš razvijati, in če ne dobiš vseh knjig, ki jih potrebuješ, ali vsaj večine, potem ne bo šlo.

Ste zato šli delat v Ameriko?

dr. Stanislav Južnič: Ja, poleg je še to, da so Američani med obema vojnama hodili po Evropi in kupovali knjige. Tako so recimo kupili Galilejevo knjigo z njegovim lastnoročnim podpisom. Imajo knjižnice, ki so bolje založene kot tukaj, s tem, da nimajo arhivov, ker je Amerika mlada. Imajo pa knjige.

Kje živite v Ameriki?

dr. Stanislav Južnič: Največ v Oklahomi, ki je malo višje od Teksasa, na nekdanjem Divjem zahodu.

Zdaj se sprašujejo, kaj se je zgodilo z Divjim zahodom. V resnici se je zgodilo to, da so vse Indijance poslali v deželo, ki se je takrat imenovala Indian land, danes pa Oklahoma, ker se je takrat zdelo, da ni perspektivna. Tudi Indijance, ki so bili na Floridi in so bili zelo izobraženi in bogati.

Obstajajo dokumenti, ki so prišli na dan zdaj, v katerih se vidi njihov odnos do Indijancev. Recimo pogovor med dvema generaloma, v katerem eden drugemu pravi: "Tukaj je kup odej, ki so okužene z gripo, daj to Indijancem, da jih bo manj."

Pred približno 110 leti so ugotovili, da potrebujejo tudi Oklahomo in so ljudem dali znak s trobento, da so stekli in si zakoličili svojo posest, čemur so rekli Land Runs. Tisti, ki so vedeli, da se bo to zgodilo, ker so bili pri koritu, so si boljšo zemljo zakoličili prej. Reče se jim Sooners, ker so bili prej. So simbol Oklahome, jih pa je toliko kot Slovencev.

Ženske, ki so tekle, niso zmogle teči tako daleč, so pa zasedle prve kilometre ozemlja, za katero se je izkazalo, da ima največ nafte. Zdaj nafte ni več, ampak ko so jo imeli, so nakupovali zelo veliko evropskih knjig in imeli knjižnice, ki so v samem vrhu.

Ukvarjali ste se tudi z baronom Codellijem. Mar ni tudi on bil izumitelj?

dr. Stanislav Južnič: Baron Codelli je za časa 1. svetovne vojne bil v Togu in tam za Nemce postavil telegraf in poleg tega financiral prvi igrani afriški film. Njegova mama je bila iz rodu Tauferjev, baronica z Višnje gore, oče pa je nekaj časa bil tudi župan, sicer pa družina izvira kot Zoisi in Valvasorji iz konca, kjer je Bergamo. Ko je prišel oče Žige Zoisa, je bil pri Codelliju pomočnik.

Codelli ni prav veliko študiral, šel je na elitno plemiško akademijo na Dunaju in potem opravil še nekaj tečajev za elektrotehniko. Imel je tudi močne zveze, tudi s Teslo, vsaj posredno, saj sta imela skupne prijatelje. Nisem pa ravno našel, da bi si z njim dopisoval. Od Tesle je tudi bil mlajši kakšnih 18 let.

Codellijev glavni izum je bil televizor. Konstruiral ga je tako, da slika teče spiralno, zato da bi v centru bila gostota resolucije večja, saj manjša gostota okoli ne moti. Ta patent je kupil Telefunken, zaradi česa je Codelli hodil v Berlin. Ko je na oblast prišel Hitler, Codelliju to ni bilo preveč po godu in je stvar razpadla. Sicer je patentiral po Evropi in v Kanadi. Ko pa je hotel patentirati v Ameriki, tega ni mogel.

Zakaj?

dr. Stanislav Južnič: Teslov oddajnik je zafural bogataš J. P. Morgan, ki je sicer Teslo podpiral, dokler niso ugotovili, da iz tega ne bo možno izvleči nobenega denarja. Morganov sin pa je podprl Codellija. Ta je patent tudi moderniziral, ampak je v Ameriki imel konkurenta, Rusa Zworykina, ki je imel močnejše patente.

Ta televizija mu ni prinesla bog ve kaj denarja, imel pa je tudi prvi avto, prav tako je konstruiral strašne cepeline, obenem pa tudi kos po kos prodajal Kodeljevo. Iz Toga pa je s sabo pripeljal črnca, ki so ga vsi ščipali, ko je hodil po Ljubljani, ker so mislili, da je pobarvan z loščilom za čevlje. Črnec pa se je na to odzval tako, da je rekel, kako so ljudje nekulturni.

Je dovolj znanje, da uspeš s patentom?

dr. Stanislav Južnič: Ni, vedno so potrebne še veze in vezice. V sami znanosti za začetek potrebuješ doktorat. Brez tega ne gre. Tudi za Einsteina govorijo, da je imel zelo pametno prvo ženo, Srbkinjo, matematičarko Milevo, ampak ni doktorirala in ni mogla priti zraven. Mogoče je bila res blazno pametna, mogoče ne. Einstein se je skorajda podpisoval z njenim priimkom – Marić.

Ampak v glavnem potrebuješ doktorat, da prodreš v akademsko sfero, ki ni ista kot tista, kjer patentiraš patente. Tehnika je eno, znanost pa drugo. Tesla je končal dva letnika v Gradcu in nekaj poskušal v Pragi, kjer prav tako ni šlo. Bil je šolan, ampak papirja ni imel, razen to, da je v hrvaški Vojni krajini v kraju Rakovac naredil tehnično srednjo šolo, kjer je imel zelo dobrega učitelja za fiziko.

Po šolanju v Gradcu je Tesla nekaj časa živel v Mariboru. Kaj se je z njim tam dogajalo?

dr. Stanislav Južnič: Maribor je bil blizu Gradca in ker so tam zgradili južne železnice, so potrebovali tudi popravljalnico za vagone. Ta je bila v Mariboru. Maribor je takrat zelo naraščal, saj je bilo na tisoče delavcev, Tesla pa jih je obiral pri biljardu in na kartah.

Je Tesla kockal?

dr. Stanislav Južnič: Izposojal si je denar od enega Mariborčana, ki je posojal denar tudi drugim. Sicer je Tesla imel vojaško štipendijo, za kar je kot Krajišnik bil razporejen že od zibelke naprej. Ravno ob koncu Teslovih najstniških dni so Vojno krajino ukinili, zato so vsi od tam tudi šli v Ameriko, ker so ostali brez vsega.

Prav tako je Mihajlo Pupin, ki je bil vojvodinski Krajišnik, šel v Ameriko. Vsa ta stoletja Krajišniki igrajo na uniforme, še zdaj, četudi je železniška uniforma ali poštarska, samo da je uniforma.

Tesla pa je bil malo drugačen, saj ni hotel služiti vojske, čeprav so vsi njegovi strici bili vojaki. Po mojem se je na nekakšen način hotel rešiti vojaške štipendije in hotel dobiti štipendijo od Matice srbske, a mu ni uspelo.

Zakaj mu ni uspelo?

dr. Stanislav Južnič: Ni mu uspelo, ker je že imel štipendijo, pa tudi vez ni imel. Če bi šolo končal, bi ga vojaki vzeli za inženirja. Pravzaprav je študiral na pedagoški akademiji, za učitelja, in ne za izumitelja, čeprav je trdil, da je od nekdaj hotel biti izumitelj. To ni bilo možno, saj ga vojska ni štipendirala, da bi šel na univerzo, temveč za tehnika. Tudi denar je zapravil in izginil v Maribor, kar je verjetno bila njegova tragedija, saj ga je njegov oče, ki je bil pop in v šoli učil verouk, sčasoma našel v Mariboru.

Je Tesla v Mariboru kaj delal ali samo kockal?

dr. Stanislav Južnič: Delal je, čeprav je vprašanje, kako je s tem. Cimru je povedal, da dela pri enem človeku in ima solidno plačo, ampak tega človeka nismo našli. Tesla ni imel niti stanovanja niti ni bil prijavljen v Mariboru. Nenavadno je tudi dejstvo, da kjerkoli je bil, je povsod imel prijatelje in so potem vsi napisali neke spomine nanj, iz Maribora pa ni nobenih spominov.

Kaj to pomeni?

dr. Stanislav Južnič: Bilo ga je sram, ampak ti, ki so z njim kockali, se niso oglasili. Ko ga je oče našel v podjetju, kjer je delal, naj bi šlo za tehnično risanje, čeprav v šoli ni maral tega predmeta, mu je rekel: "Pojdi domov." Tesla pa ni hotel.

Takrat si bil polnoleten šele s 27 leti, on pa ni bil še polnoleten in oče je imel možnost, da ga prisili, da gre. Kaj je oče naredil, ne vem. V vsakem primeru so ga nekaj tednov po očetovem obisku aretirali, kar je takrat v Mariboru bilo povsem normalno, ker je bilo ogromno delavcev.

Občina je tistega, ki ni bil prijavljen, po kratkem postopku poslala tja, od koder je prišel. Njega v Gospič. Dobil je izgon, potem šel domov, oče pa je umrl tako rekoč takoj, ko je Tesla prišel.

Tesla je v šoli nekaj časa poučeval verouk, se pravi, da je nadomeščal očeta, ni pa mogel učiti, kar je hotel, ker ni imel diplome. Menim, da ga je mučila očetova smrt, čeprav ni mogoče povedati, da je oče umrl ravno zato, ker ga je poslal iz Maribora. Tudi ni mogoče naravnost reči, da ga je oče poslal domov. Oče je želel, da gre domov, ampak, da bi mu poslal policijo na glavo, je sumljiva hipoteza. Ne vem, ali je to naredil, v vsakem primeru bi mati bila proti.

Glede na to, da Tesla ni zaključil študija, je kar precej dosegel. Se vam ne zdi?

dr. Stanislav Južnič: Verjetno bi Tesla moral narediti štiri leta, končal je dve leti študija, očitno pa je tisto, kar se je naučil, zadostovalo, ker je za svoje patente potreboval nekaj matematike. Tisto se je pač naučil, drugo pa je vedel. Očitno je tudi njegov profesor v srednji šoli Martin Sekulić bil res genialen.

Tesla pa je bil demonstrator v razredu. Zanj velja podobno kot pred 30 leti, ko je ogromno ljudi šlo v različna podjetja za računalnikarje, ker so se na to spoznali, niso pa naredili šole. Enaka situacija je bila v Teslovih časih. Elektrotehnika mu je šla, kar pa je slišal med študijem, je bilo 20 let zastarelo, saj starejši profesorji novejših stvari niso vedeli in je Tesla več vedel od njih.

Se pravi, da je spremljal novosti?

dr. Stanislav Južnič: Ja, je spremljal. V Pragi je tudi igral biljard, študija pa se sploh ni resno lotil tako, da bi naredil kakšen izpit, ugotovil pa je, da je pametnejši od svojih učiteljev. Pozneje so mu strici uredili službo v Budimpešti, kjer je po hišah postavljal telefone. Priporočili so ga Edisonovim uslužbencem v Parizu in Strasbourgu, kamor je tudi šel. Verjetno pa je hodil tudi po elektrotehničnih razstavah.

Je Tesla ob svojih patentih res razmišljal bolj o poslu kot o samih patentih?

dr. Stanislav Južnič: To je posel. Sicer menim, da je takrat v Mariboru odrasel, saj je zanj bil življenjski šok. Tudi očetova smrt je vplivala nanj. Potem je naredil takšno kariero, ker je bil najboljši.

Je bil prodoren?

dr. Stanislav Južnič: Recimo, da je bil tudi pogumen. Torej za Krajišnike ni bilo redko, da so šli v Ameriko, vseeno je, ali sta za tem bila še določen pogum in obup. Najbrž je verjel, da je zmožen in je res bil.

Imel pa je blazno žilico za medije, enako kot Edison. Ampak Edison je s tem že zrasel, ker šole verjetno od znotraj še videl ni. Kadar je eden ali drugi poklical novinarje, so novinarji prihajali. Tesla jim je prodajal tudi race, pa ne le eno, ki so zažgale za tisti teden. Oba sta bila enake vrste, ampak iz nekega vzroka se nista razumela. Verjetno gre za to, da dva petelina ne moreta bivati na istem 'bojišču'. Imela sta različne ideje, Edison je veliko denarja investiral v enosmerni tok, Tesla pa v izmeničnega. Seveda sta bila vsak na svojem in imela vsak svoje milijarderje zase.

Potem pa je Edison izpadel blazno velik v ameriškem smislu, saj je imel zelo veliko patentov in tudi časopise je ustanavljal, Tesla pa je postal bolj spiritualna ikona. Imel je predavateljske turneje z žarnicami, ki so svetile na vseh koncih, kar je bilo lepo za videti, malo je čaral ter bil zanimiv takšen velik in suh. Bil je povsod, tudi na Kavkazu, kjer je navdušil Kiliana za fotografijo. Kaže pa, da ni bil v Sloveniji. Verjetno ga ni imel kdo povabiti.

Družil se je tudi s spiritisti, eden od njih je bil sir William Crookes, ki je bil šef spiritističnih organizacij, sicer angleški fizik in kemik. Drugi, s katerim se je družil, je bil Mark Twain, ameriški pisatelj, ki ni bil preveč za spiritizem, bila pa sta zelo dobra prijatelja.

Tesla si je naredil takšno ime, še posebej v medijih, kot da je na pol čarovnik. Njegov znanstveni patentni višek je pri njegovih malo več kot petdesetih letih stolp – oddajnik, ki je propadel.

Zakaj je propadel?

dr. Stanislav Južnič: Lahko sta dva vzroka: eden je v tem, da je višal stroške, drugi možen vzrok, ki ga bolj poudarjam, je ta, da tehnično niso mogli postaviti števcev pri stolpu ali pri uporabniku in storitve ni bilo mogoče zaračunati. V vsakem primeru so na neki način njegov projekt uničili.

Tesla je potem bankrotiral in se ni več pojavljal na vrhu, zato pa se je toliko bolj pojavljal kot spiritualni človek. Postal je slaven, in to ne le v sferi tehnike in znanosti, temveč širše. Bil je človek poti, kot Ruđer Bošković ali Codelli, ki sta tudi precej hodila naokrog. Gre za tip ljudi, ki so zelo radi potovali in imeli stike z različnimi ljudmi. Res pa je tudi, da je za Teslo ogromno legend.

Se pravi nekaj resničnega in nekaj dodanega?

dr. Stanislav Južnič: Razumeti je treba, da njegova izobrazba ni bila dovoljšna, da bi v fiziki sledil recimo Einsteinu. Bila sta prijatelja, ni pa ravno teh stvari razumel. S svojo kritiko se je bolj osmešil kot ne. Tesla je bil bolj človek, ki je znal ideje pretvarjati v motorje, nekaj, kar se vrti in dela denar. Ni pa bil teoretik, ker za to potrebuješ matematično znanje, ki ga ni imel, tudi Einstein je bil glede tega malo slab. Tesla je imel blazne ideje, in ideja s stolpom oddajnikom je gotovo najboljša, čeprav seveda ni mogoče reči, ali je izvedljiva, ker je ni izvedel do konca.

Kako gledajo zdaj nanj v Ameriki?

dr. Stanislav Južnič: V Ameriki je legenda in tukaj, če ne največja, je vsaj ena od petih. Moraš ločiti, kaj boš verjel in kaj ni res. Veliko je res, ampak določene aspekte o sebi je Tesla priredil, da so se ujemali s predstavo o njem.

Recimo Maribor je verjetno dal pod preprogo. Gre za to, da je pač kot vsak človek imel neko puberteto, zakaj ne. Ko ga je očetova smrt izučila, je ugotovil, kaj misli v življenju početi. Še eno smešno dejstvo je o Tesli. Zelo slaven je v Beogradu in Srbiji, v Beogradu pa je bil le tri ure, ko je imel predavanje, pa še takrat mu ni bilo všeč.

Lahko pogovor o Tesli zaključimo s tem, da je legenda?

dr. Stanislav Južnič: Je, in tudi ostal bo legenda. On in Ruđer Bošković sta stvari tako nastavila, da bosta večno popularna. Nobena generacija ne bo mogla mimo. Verjetno gre za moč sredine, iz katere izhajata, Krajine.

Gre namreč za mejo med dvema kulturama, med bizantinsko in nemško, vzhodno in zahodno in Bošković ter Tesla sta šla bolj na zahod kot na vzhod, čeprav je Bošković nekaj časa bil tudi v Carigradu. Ta sredina z meje proizvaja presežek, ima nekaj za povedati.

Torej novosti prihajajo z meje, tako da bo po mojem naslednja novost ponovno prišla nekje od tam. Menim, da je za Teslo bila odločilna mešanost kultur, v kateri je odraščal.

Tekst: Suzana Golubov

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri