Sabrina Zavšek: "Vsi ljudje imamo posluh"

12. 7. 2019, 10:00 | Scena | Vir: Liza
Sabrina Zavšek: "Vsi ljudje imamo posluh" (foto: Igor Zaplatil) Igor Zaplatil

Sabrina Zavšek je 23-letnica, ki je svoje življenje posvetila glasbi – je pevka in avtorica glasbe, predvsem pa raziskovalka glasu in vokalna inštruktorica, ki se v življenju ne omejuje. 

Zaradi radovednosti je začela študirati še novinarstvo, rada se poglobi v raznovrstne knjige in druži z ljudmi, ki prav tako kot ona prekipevajo od življenja. 

Na vaši spletni strani www.sabrinazavsek.com je zapisana lepa misel: Petje je potovanje k sebi. Kaj vam osebno pomeni to, da se lahko izražate na vokalen način?

Sabrina Zavšek: Vokalno izražanje je temelj vsakega človeka, ne samo v okviru petja, temveč tudi v komunikaciji in odnosih. Poleg giba je glas izjemno izrazno orodje, ki smo ga žal omejili in ga dali v škatlico, da je rezerviran samo za tiste, ki se profesionalno ukvarjajo s petjem. Ampak vokalno izražanje je namenjeno tudi vsem preostalim, ki bi radi skozi petje spoznali delček sebe, saj jih petje lahko pelje globlje k sebi. To pa je izjemno potovanje.

Na kakšen način poteka?

Sabrina Zavšek: Prek glasu lahko veliko spoznaš o sebi, ker je glas povezan s celim telesom in ni omejen samo na glasilke, kot zmotno mislimo. Telo resonira z nami, ko pojemo. Telo je pretočno. Ko začutimo, da je telo instrument, se začnejo v človeku različni procesi, ki so povezani s tem, kako človek funkcionira, kako čustvuje in živi glede na različna hormonska in razpoloženjska nihanja, strah, sram, žalost, ljubezen, radost … Glas obarva vse spektre, ki so del živega človeka in zato ni nekaj statičnega. Delo z glasom je delo s človekom.

Bi lahko rekli, da je petje terapija?

Sabrina Zavšek: Absolutno, saj ga v tujini že predpisujejo na recept. Svet je pred nami, pri nas pa je tudi že čas, da se temu odpremo. Veliko ljudi, s katerimi glasovno delam, z mano deli zgodbe o tem, kako so se spremenili, in ne samo kot pevci, temveč kot ljudje, ker jim je glas pokazal tako številne poti.

Kako pa ste se vi odprli glasbi in izražanju skozi glasbo?

Sabrina Zavšek: Jaz sem vse življenje vedela, da bo glasba moja pot. Pri 11 letih sem se odločila, da bom pevka, in spomnim se, kako so me čudno gledali v smislu: “Kaj pa boš s petjem?” Pred tem sem bila aktivna v zborčkih, igrala sem diatonično harmoniko in klavir, potem pa sem začutila, da je glas moja pot in sem se mu v celoti predala. Zelo hitro sem se vrgla v ta svet, se javno pokazala na številnih avdicijah in oddajah, šla v glasbeno šolo in na dodatna izobraževanja. Glas me je vlekel k sebi že kot otroka, ki je vedno iskren do sebe in gre za tistim, kjer je pač srečen. Še danes je to moje vodilo.

Pa izhajate iz glasbene družine?

Sabrina Zavšek: Ne, nikakor, čeprav sva z babico veliko peli, ko mi je za nastope kot deklici pletla kitke. To je bilo nekaj drugačnega za vso družino. Hvaležna sem jim, ker so to podprli.

Kako pa družina danes gleda na vaše dosežke?

Sabrina Zavšek: Dajo mi vedeti, da so ponosni, in lepo mi je, ko mi rečejo, da se lahko veliko naučijo od mene. Smo velika družina in vsak je svet zase. Zaradi tega smo drug drugemu veliki učitelji.

Vi ste bili že kot deklica prepričani, da boste zaživeli svoje sanje?

Sabrina Zavšek: Zelo! Ko danes pogledam nazaj, vidim, da sem imela fokus. Ne samo v smislu cilja, ki bi me osrečil, ampak sem se zelo zgodaj osredotočila na pot oziroma bolje rečeno –
raziskovanje. Najprej sem bila okupirana s pevskimi dosežki, zbirala sem plakete in priznanja, to mi je ogromno pomenilo. Potem sem prišla do točke, ko sem ugotovila, da me vse to prazni. Veselila sem se vsakega dosežka, a me ni osrečil, kot sem pričakovala, da me bo. In takrat sem ugotovila, da stremljenje za cilji, za katere glas uporabljam samo za hitre zadovoljitve, ni prava pot zame. To je bil ključen trenutek, ko sem predrugačila svoje mišljenje in pogled na glasbo ter tudi sebe kot žensko.

Kdaj se vam je zgodil ta preobrat?

Sabrina Zavšek: Pred nekaj leti. Takrat sem zaključila izobraževanje za mednarodnega vokalnega inštruktorja 1. stopnje, za kar sem zelo garala. Na tej prelomnici sem začutila, da je v glasu zagotovo še veliko več kot zgolj tehnika. Takrat me je raziskovanje glasu začelo še bolj zanimati.

Kam vas je torej ta raziskovalna pot vodila?

Sabrina Zavšek: Rada bi jo definirala, a je ne morem, ker ne učim glasu, ampak glas uči mene, nas. S tehnikami lahko usmerjamo učenje, ampak še vedno je glas naš učitelj in se vsak dan naučimo kaj novega. Zato si želim še bolj raziskovati glas v sodelovanju telesa – to mi je bistveno. Ob tem končujem tudi izobraževanje za vokalnega učitelja 2. stopnje, ampak k temu pristopam bolj zrelo in celostno, z drugačnim pristopom, kot smo ga pri nas vajeni. Kot pevko me zanima čutenje glasu, pri delu z ljudmi pa opažam, da smo ljudje odrezani od svojega telesa, ki je pravzaprav naš instrument. Ne čutimo niti telesa niti glasu, ki je izrazno sredstvo tudi v komunikaciji, ne samo pri petju. Izkušnje prek glasu pa so izjemno celostne.

Kaj torej človek doživlja med petjem na vaših urah?

Sabrina Zavšek: Težko opredelim, kaj človek doživlja, saj je vsak individualen. Ne delam samo s profesionalnimi pevci, ampak tudi z otroki in tistimi, ki si želijo svoj glas raziskati še malo drugače, z njim priti bližje k sebi. V takih trenutkih iz ljudi izvabim marsikaj novega, saj končno dovolimo glasu, da pride iz telesa in zazveni. Marsikdo je bil na področju vokalnega izražanja zatrt, nekdo čuti blokado, spet drugi pa je raje tiho, ker mu je nekdo pred davnimi leti rekel, da nima posluha. Vsi ljudje imamo posluh! Brez njega so samo ljudje, ki imajo mehanske okvare slušnih organov.

Kaj pa ritem in ljudje, ki ga ne ujamejo med petjem?

Sabrina Zavšek: Petje je še vedno trening, saj se morajo tudi glasilke, tako kot vsaka mišica, navaditi novih tehničnih pristopov, ki vodijo do povezanega glasu, prav tako tudi mi, da ob tem usvojimo nove občutke. Delo z glasom je trening in tudi ritem je trening … Napredek vseeno ne pade kar iz neba. Jaz sem toliko noči vadila, še vedno jih in tega sploh ne štejem več. Sem se pa ob tem delu začela spraševati, kako se počutim, ko pojem, zavedati sem se začela, kaj počnem med petjem, kaj telo počne, ko se vokalno izražam.

Ste tudi zato tako izrazito usmerjeni v ustvarjanje avtorskih besedil?

Sabrina Zavšek: Seveda, avtorstvo je zame nekaj najbolj iskrenega in hkrati intimnega, kar lahko dam ljudem.



Kaj pa vaša odločitev za študij novinarstva?

Sabrina Zavšek: Na splošno se rada učim in spoznavam nove stvari. Zanima me vse, od medicine do Kanta … Nisem omejena na določene teme. Rada sem širok človek in veselim se, da se bom lahko še veliko naučila v življenju. In iz te radovednosti sem šla v novinarstvo. Vsako znanje mi izjemno pomaga tudi na drugih področjih. Nikoli nisem šla študirat z namenom, da bo to moja služba.

Kdaj pa nameravate diplomirati?

Sabrina Zavšek: Prihodnje leto bom diplomirala kot novinarka.

Vzporedno pa študirate še glasbo v Ameriki, kajne?

Sabrina Zavšek: Tako je, ker sem bila sprejeta na mednarodni inštitut The Institute For Vocal Advancement v Združenih državah Amerike. Tam sem med najmlajšimi študenti, pridobila sem licenco za mednarodnega vokalnega inštruktorja kot ena od treh v Sloveniji, gledano širše pa seveda izstopam seveda zaradi svoje starosti.

Kako to, da niste šli študirat glasbe v Sloveniji?

Sabrina Zavšek: Nisem se videla v procesu glasbenega izobraževanja v Sloveniji, čeprav sem zaključila klasično petje v glasbeni šoli in sem imela izjemnega profesorja. Moja energija spada na drugačne odre, moja vokalna izraznost je drugačna.

Kaj pa narodno-zabavna glasba, vas je kdaj potegnila?

Sabrina Zavšek: Sem se preizkusila v njej, eno obdobje sem kot pevka pomagala v ansamblu, ampak je nisem začutila kot nekaj, kar sem jaz. Bolj sem doma v drugih zvrsteh in načinu petja ter avtorski glasbi, se pa kljub temu nočem omejevati ...

Katere zvrsti pa poučujete?

Sabrina Zavšek: Z učenci delamo različne zvrsti, vse je le temelj interpretacije, tehnika pa je v izvoru enaka. Nekaj učencev celo ustvarja svojo avtorsko glasbo. Vsak pride k meni s svojo zgodbo in svojim namenom. Z nekom bom vadila izključno tehniko in repertoar, nekdo drug pa bo želel spoznati glas zunaj tega.

Dejali ste, da zaključujete drugo stopnjo izobraževanja za vokalnega inštruktorja, kako pa sploh poteka študij glasbe na daljavo?

Sabrina Zavšek: Deluje krasno. Če ne bi bilo take možnosti, bi mi bilo zelo težko, saj bi morala živeti v tujini. Za mano so že štiri leta intenzivnega študija, najmanj dve leti sta še pred mano. Sistem mi ustreza, saj lahko kombiniram učenje prek spleta in literature z obiski v živo v tujini, s profesorji se srečujemo na urah v Ameriki ali v Evropi, se udeležujemo mednarodnih pevskih izobraževanj. Njihov pristop k petju je drugačen in izjemen. Študij je bil velik trening tudi za samozavest in iskanje lastne vrednosti.

Kaj pa počnete, ko niste povezani z glasbo?

Sabrina Zavšek: Rada živim. Je pa moje življenje prežeto z glasbo.

Kaj pa vas poleg glasbe še bogati?

Sabrina Zavšek: Bogati me branje knjig, plešem tango, rada potujem, rada sem v družbi 'živih' ljudi in poslušam zgodbe, ki me navdihujejo. Rada živim tako, da življenje teče skozme.

Torej se veliko naučite od življenja, kaj pa vaši učenci, so tudi vaši učitelji?

Sabrina Zavšek: Absolutno. Velikokrat se jim zahvalim za to. Vsak posameznik pride v moje življenje z določenim namenom, da prek njega spoznam nove perspektive, na novo doživljam glasbo z njim. Nikoli se nisem imela za kaj več, ker z učenci gre za izmenjavo in smo drug drugemu učitelji.

Ste imeli kdaj kakšnega idola?

Sabrina Zavšek: Kot otrok zagotovo, pozneje pa ne. V inspiracijo so mi ljudje, ki živijo sebe, in ni nujno, da so iz glasbenega sveta. Navdihuje me, kako nekateri ljudje živijo in delajo strastno, se predajo sebi in tudi drugemu.

Tudi vi ste skozi strastno delo zasno­vali delavnico Spoznaj svoj glas – komu je namenjena, kdo se je lahko udeleži?

Sabrina Zavšek: Spoznaj svoj glas je izviren avtorski projekt, je del mojega glasbenega raziskovanja. Delavnica je ustvarjena za ljudi, ki jih glas zanima, pa ni nujno, da se ukvarjajo z glasbo. Lahko so pedagogi, pevci ali pa ljudje, ki jih zanima raziskovanje glasu. Gre za zelo izkustven projekt, razdeljen je na različne temeljne sklope, prek katerih ljudje začutijo telo kot instrument, glas začutijo na različne načine, spoznajo njegove različne dimenzije, zaznajo blokade … Skratka, skupaj gremo skozi fizične, glasovne in čustvene procese. Izjemno in celostno potovanje skozi glas.

Koliko ljudi pa imate na delavnici?

Sabrina Zavšek: Delam z manjšimi skupinami, sprejmem do največ 15 ljudi. Odzivi so izjemni. Ravno aprila bom imela takšno delavnico izključno za otroke, potem pa še eno za odrasle.

Pa na teh delavnicah odkrivate tudi nove talente?

Sabrina Zavšek: Ta delavnica ni namenjena iskanju talentov, saj delamo z glasom veliko bolj celostno in ga spoznavamo. Se pa najde kdo, ki si želi razviti glas in se mu posvetiti.

Kam pa vas bo vodila pot v prihodnje, imate že začrtane cilje?

Sabrina Zavšek: Vse poti vodijo k petju, od njega in zaradi njega tudi živim. Zavestno sem se odločila za to pot, ki me osrečuje, ob petju rastem in živim sebe. Zato tako rada ustvarjam nove glasbene projekte, poleg poučujem in raziskujem glas ter nove pristope.

Pa se vidite v tujini?

Sabrina Zavšek: Ne, trenutno se vidim v Sloveniji. Ves čas pa delam s tujino, saj sem v stiku s profesorji, študenti, sodelavci …

Pa pojete samo v slovenskem jeziku?

Sabrina Zavšek: Pojem tudi v drugih jezikih, glasbo pa ustvarjam izključno v slovenskem jeziku. Slovenščina je čudovit jezik, je spevna in z njo se da ustvariti čudovita besedila. Slovenščina je zame jezik ljubezni! Zveni mi tako lepo … Zavedati se moramo njenih kakovosti.

Besedilo: Metka Pravst // Fotografiji: Igor Zaplatil

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri