SAZAS s projektom Okusi slovensko glasbo

Glasba na krožnikih

27. 7. 2021, 12:32 | Scena

                            SAZAS s projektom Okusi slovensko glasbo (foto: Susan Gabrijan) Susan Gabrijan

Združenje SAZAS k.o. se je s svojim izvirnim projektom Okusi slovensko glasbo pridružilo razstavi »Ustvarjalnost je super hrana«, ki bo na ogled od 1. 8. do 15. 9. na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli v Ljubljani.

Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino omenjeno razstavo organizira ob 30. obletnici svojega delovanja, 30. obletnici samostojnosti države, predsedovanju Republike Slovenije Svetu Evropske unije in razglasitvi Republike Slovenije kot evropske gastronomske regije 2021.

Na razstavi bo področje intelektualne lastnine predstavljeno na nov in ustvarjalen način v povezavi in prepletu še z dvema širokima področjema, in sicer s kulturo oziroma kulturno dediščino in hrano oziroma gastronomijo.

Razstava želi poudariti, da je bila slovenska družba ves čas ustvarjalna in inovativna, ter hkrati navdušiti sedanje in prihodnje generacije za nadaljnji tovrstni razvoj.

Pri Združenju SAZAS k.o. so pri projektu Okusi slovensko glasbo v ospredje postavili avtorje glasbe, saj združenje uveljavlja njihove pravice in imetnike pravic na avtorsko zaščitenih glasbenih delih. Ker je glasba univerzalni jezik, si je blizu tudi z okušanjem, zato so v omenjenem projektu Neisho, Jožeta Potrebuješa in Andreja Šifrerja, slovenske avtorje prepoznavnih skladb, soočili z mladim inovativnim kuharskim mojstrom Mojmirjem Šiftarjem in tako dobili sveže jedi, navdihnjene s slovensko glasbo.

Nastali so plakati, kjer so ob fotografijah omenjenih avtorjev tudi fotografije jedi, ki so nastale z veliko chefove domišljije.
Neisha: Kjer se vrhovi dotikajo neba …

Neishina pesem, ki je služila kot uvod v prvo jed, je bila skladba Vrhovi. V kuharjevi glavi ob poslušanju vrhunske umetnice ni bilo težko ustvariti mojstrovine, v morski soli pečene pese. »Skladba se dogaja v Trstu. Misel na to nas popelje na morje in sol. Nato se zgodi zlomljeno srce, kar ponazarja rdeča barva. Zato smo uporabili rdečo peso, ki je bila pečena v soli. Če jo želiš zaužiti, je potrebno razbiti sol. Zgodbo dopolnjujeta pire sladkega krompirja, ki ponazarja valove in slanost morja, ter ocvrt ješprenj, ki predstavlja kamenčke na morski plaži, o kateri prepeva tudi pesem. Jed zaokroži okisan koromač, ki pogosto raste ob obali in vsebuje svežino morja in neba,« je dejal Mojmir Šiftar, ki v jedi ni uporabil mesa, saj je Neisha vegetarijanka.

In gurmanka, ki veliko kuha in zelo rada gosti ljudi. »Imam zelo čustveno vez s hrano. Mogoče včasih zaradi tega tudi kaj preveč pojem. K meni se pride na obisk lačen, rada veliko skuham, jedi si tudi izmišljujem, vmes kakšnega mesojedca prepričam, da je bogata rastlinska prehrana lahko povsem zadovoljiva in polnega okusa. To druženje je zame pomembno, kosila in večerje so zame obredi. V mojem življenju igra hrana pomembno vlogo, ampak to ne pomeni, da bi želela vseskozi jesti v trizvezdični maniri. Rada imam dober 'street food', sofisticirano hrano, a hkrati ne kompliciram, če se je nekdo potrudil in pripravil hrano posebej zame. No, in seveda, da ne vsebuje mesa,« je med projektom dejala Neisha.

Jože Potrebuješ: Le poglej njen nasmeh, krokodilčke v očeh

Skladbo Krokodilčki pozna vsak Slovenec, saj ni postala samo megahit že isti trenutek, ko so zanjo snemali pravi profesionalni video, ampak so jo za svojo vzeli tudi otroci. Mojmir Šiftar je ob poslušanju najbolj prepoznavne skladbe Čukov dobil zanimivo idejo za sladico. Všeč je bila tudi Jožetu Potrebuješu, ki je velik ljubitelj sladic, v slast sta mu tako baklava z jogurtom kot domači štrudelj, ki ga spečejo žena in hčerki. Mojmir Šiftar pojasnjuje, kako je dobil idejo za sladico: »Piše se leto 1992, nas pa je skladba popeljala v nostalgijo in prebudila spomine. Ena najbolj priljubljenih sladic tistega obdobja je bila zagotovo banana split. V tistem času banan ni bilo v izobilju in banana split je bila razkošna sladica. Ker danes živimo drugače, smo prenovili banano split. To pomeni, da smo smetano in banano združili v peno, vaniljo pa dodali v obliki sladoleda. Čokolada so luske, ki predstavljajo krokodiljo kožo in zaokrožijo okus te sladice.«

Tudi Jože ima lepe spomine na omenjeno sladico: »Privoščili smo si jo enkrat na leto, po navadi na morju. Če smo bili otroci ves teden pridni, smo konec tedna dobili za nagrado sladico banana split. Ta je bila višek počitnic.« Med fotografiranjem smo izkoristili tudi priložnost in Jožeta vprašali, kaj pomeni fraza v skladbi, krokodilčke ima v očeh: »Sam sem si to razložil, kot da te ženska pohrusta s svojimi očmi. Idejo sem dobil, ko sem se vračal s koncerta, kjer je bila tudi modna revija. V očeh manekenka nima solz, ampak lesk, kar pa zna biti nevarno. Mi je pa všeč, da si skladbo vsak lahko predstavlja po svoje.«

Andrej Šifrer: Saj za prijatelje si je treba čas vzet’

Ljudje so skladbo Za prijatelje posvojili, še posebej ko je zmagala na Slovenski popevki leta 1998, tako pri poslušalcih kot žiriji. Na neki način je postala sodobna, slovenska himna. »Pesem ni več 'moja', ampak še danes se živo spomnim, kako sem se na poti z morja moral ustaviti na postajališču in si zapisati del besedila in melodijo, da ju ne bi do doma že pozabil. Vse se je začelo s stavkom Saj za prijatelje si je treba čas vzet’. Vendar nisem želel, da bi pesem zvenela plehko, zato sem dodal vrstico Se poveselit’ in kdaj znat’ potrpet’ – to zadnje je pesmi dodalo novo dimenzijo, zaključek pa je zgodbo o prijateljstvu zaokrožil saj za prijatelje je dobro le najboljše,« se je ustvarjanja skladbe med fotografiranjem spominjal Andrej Šifrer.

Mojmir Šiftar je ob Andrejevi himni ustvaril jed, ki se je ne bi branila nobena družba prijateljev: »Prijateljstvo je ena najmočnejših vezi, kar jih pozna človeštvo. Pravi prijatelji so z nami za vse življenje in z njimi si delimo le najboljše, čemur pritrjuje tudi besedilo pesmi. To prav tako opeva dejstvo, da si je za prijatelje treba vzeti čas. Zato je osnova jedi telečja krača, ki se je kuhala celih 12 ur, in to skupaj z bezgom, saj se ta še posebej dobro poda teletini. Kračo smo nato nadrobili, oblikovali v kroglice in ocvrli. Tako smo dobili »comfort food«, ki še posebej prija v družbi prijateljev.« Zanimiva jed je teknila tudi Andreju, ki ne skriva, da uživa v gurmanskih presežkih. Kuharski mojster Mojmir Šiftar je prejemnik številnih odličij, prestižnih nagrad in tudi lastnik naziva mladi talent 2019 po izboru vodnika Gault & Millau Slovenija. Zdaj je chef v obnovljeni restavraciji Pen v Ljubljani. Ob kuhanju z glasbo navdihnjenih jedi je dejal. »Spoštujem lokalne sestavine, zato spoštujem tudi lokalno glasbo. V veliko čast mi je bilo ustvarjati jedi v družbi legendarnih slovenskih glasbenikov in njihovih zimzelenih pesmi. Upam, da moje jedi navdihnejo tudi vas, ko boste poslušali slovensko glasbo in poskušali zvabiti njihovo esenco na krožnik.«

Hrana ima letos pri nas posebno mesto, saj je Slovenija nosilka prestižnega naziva evropska gastronomska regija 2021. Zato je za piko na i pri projektu Okusi slovensko glasbo poskrbel prof. dr. Janez Bogataj, ambasador omenjenega projekta ERG Slovenija 2021: »Kadar se združijo različne umetnostne zvrsti, lahko vedno nastane kaj dobrega, celo okusnega. Tako je tudi z glasbeno in gastronomsko umetnostjo, ki sta lahko prepletena dvojica. Mojstrovine glasbenikov lahko navdahnejo gastronomsko ustvarjalnost kuharjev, lahko pa kuhane, pečene, ocvrte, dušene in še kako pripravljene mojstrovine kuharjev spodbudijo glasbeno ustvarjanje. Zato to razstavo lahko razumemo kot enega od inovativnih prispevkov Slovenije, ki letos potrjuje svoje redno članstvo v mreži Evropske gastronomske regije (European Regions of Gastronomy). Torej tudi na tem področju in predvsem s tematiko te razstave začenjamo obračati našo projekcijo: ne le iz sveta k nam, ampak od nas v svet!«

Svoje je dodal tudi Robert Bohinec, kreativni direktor Futura DDB, agencije, ki je zasnovala projekt: »Vsak izmed nas si je zagotovo večkrat prepeval ali požvižgaval vsaj eno od pričujočih legendarnih slovenskih pesmi. Nikoli pa je še ni imel moč okusiti, zato me veseli, da smo s projektom prikazali še drugačno priredbo teh zimzelenih uspešnic. Avtorji so bili navdušeni, morda pa kmalu iz zvočnikov restavracij na jedilne liste priromajo nove uspešnice? Pa dober tek, ob dobri glasbi.«