Šik hotel nhow v Berlinu - prvi svoje vrste v Evropi!

Šestintrideset metrov nad reko Spree v škatlasti stavbi industrijskega videza, s čimer se popolnoma staplja v arhitekturo nekdanjega vzhodnega Berlina in bližnjih mestnih območij Friedrichshain in Kreuzberg, sta postavljena dva snemalna studia. Opremljena z najsodobnejšimi napravami za snemanje in poprodukcijo sta v varnem zavetju ljudi iz Hansa Tonstudios, kjer so največje hite snemali REM, Davis Bowie in U2.

Glasbeni jedilnik

Berlinski glasbeni in lifestyle hotel nhow (tak je njegov uradni naziv) sestavlja več stolpičev (arhitektura Sergei Tschoban), nanje pa je pravokotno položen še eden, ki daje vtis, kot da bo pravkar zgrmel v reko. In prav v njem sta snemalna studia, ki se tako kot 60 odstotkov sob v hotelu ponašata s spektakularnim razgledom nad mestom in reko. Povezana sta z glasbeno ložo, primerno za poslušanje glasbe, intervjuje ali novinarske konference, konferenčnim delom hotela in največjim apartmajem v hotelu z 258 kvadratnimi metri in s kar 110 kvadratnih metrov veliko teraso na strehi.

Glede na to, da pravkar odprti hotel leži v nepo­sredni bližini središča berlinske glasbene industrije – blizu Universala, MTV, največjega koncertnega prizorišča v mestu O2 World in številnih klubov –, je jasno, da si želi privabiti svetovne glasbene zvezde, ki bi svojo prihodnjo uspeš­nico lahko posneli prav v njem.

A hotel je zaradi razmeroma ugodnih cen (že za okoli 130 evrov za dvoposteljno sobo) privlačen in dosegljiv tudi za navadne smrtnike, ki se glasbeno lahko razvajajo v baru, kjer nameravajo gostiti tako lokalne kot mednarodno priznane didžeje, ali pa v intimnosti svoje sobe, opremljene s povezavo za ipod. Med največjimi posebnostmi na hotelskem jedilniku so tudi kitare gibson, ki vam jih hotelska strežba prinese v sobo.

Zadovoljevanje vseh čutov

Celotna zasnova in ponudba berlinskega nhowa se vrti okoli užitkov posebnega živ­ljenjskega sloga sodobnega urbanega popotnika, za katerega ni pomembno, ali je poslovnež, jet-setovec, zvezdnik, party animal ali navaden turist. Pomembna je strast, in te je v hotelu v izobilju.

Najprej prepriča z industrijsko obliko, ki jo popolnoma omili notranjost. Pod sveže barve, pri katerih prevladujeta tako značilna roza in svetlo modra pa še vijolična, siva, rumena, zaobljene oblike neskončnosti in skoraj psihedelične vzorce, ki namesto k norosti silijo v dobro voljo, se je podpisal svetovno znani Karim Rashid. Njegovo videnje hotela je igriv in optimističen popartovski preplet glasbe, umetnosti, arhitekture, oblikovanja, mode, kulinarike. Skratka vsega, kar zadovoljuje različne čute.

»Gre za nekakšno tehnološko organsko stvaritev, ki zadovoljuje tako potrebe po digitalnih informacijah kot psihične in duševne. Moja vizija zaobjema tehnologijo, vizualno podobo, teksture, barve, vse, kar zagotavlja razmeroma preprosto, a zelo čutno okolje,« pravi Karim Rashid, s katerim smo se Slovenci pobliže spoznali po tistem, ko je oblikoval gospodinjske aparate za Gorenje. »

Oblikovanje se nas dotika na vseh ravneh, definira notranji prostor, celo spreminja človeško obnašanje in ustvarja nove jezike. Nenehno se sprašujem, ali je naš fizični svet tako eksperimentalen, zapeljiv, konektiven, navdihujoč, oseben in narejen po meri kot digitalni. Tole moje spraševanje odseva tudi notranjost hotela nhow. Želel sem ustvariti fizični svet, ki bi dobro sobival z digitalnim.«

Njegova navdihujoča filozofija se vleče čez vse hotelske prostore in zajame tudi 304 sobe. Še prav posebne so večje, ki jih na pol deli zaobljena stena, ki je hkrati nekakšno filmsko platno. Vanjo je namreč vgrajen televizijski zaslon. Vizija Karima Rashida se vedno vrti okoli radikalnih posegov v oblikovanje, kar ustvarja svet, v katerem ni prostora za nostal­gijo. Bivanje v Berlinu skozi hotelsko iz­kušnjo v nhowu tako dobi nove razsež­nosti okušanja posebnega življenjskega sloga, v katerega je vključena tudi odlična kulinarika ustanovitelja slovite restavracije El Bulli Ferrana Adrie in Patricka Rexhausena, ki je delal v najboljših berlinskih hotelih (Adlon, Ritz Carlton, Aspria, Grand Hyatt).

Nenehno na tednu mode

»Sprememba je edina stalnica,« so prepričani v hotelu. Njegov notranji videz zaznamuje dinamika, ki se odraža tako pri neskončnosti Karimovega vzorca, vtis­njenega na laminat v sobi, kot instalacijah in drugih umetniških delih, razporejenih po hotelu, in grafitih, ki krasijo enega od zidov (tako kot so nekoč razvpiti berlinski zid). Seveda bo nekaj okrasja do­življalo spremembe nekajkrat na leto, to pa bo pospremila zabava s poudarkom na glasbi ali modi.

Tudi zadnja je del ponudbe razvajanja estetskih čutov; hranijo se namreč lahko s pogledom na osebje v recepciji, ki nosi naglavne kreacije Fione Bennett. Strast do mode v hotelu izkazujejo tudi z izjavo, da je pri njih nenehno teden mode. Zadnje trende berlinske mode namreč v baru odkriva osebje, ki ga je oblekla v tem mestu stanujoča Esther Perbandt.

In če bi berlinske trende radi zavili in odnesli domov, a ste preleni za potepanje po mestu, ostanite kar v hotelu! Sprehod do prvega nadstropja boste že zmog­li, tam pa je v tako imenovani gverilski prodajalni na voljo izbor berlinskih oblikovalcev in njihove najnovejše ponudbe.

»Sicer pa,« sprehod po pravkar odprtem berlinskem hotelu sklene njegova predstavnica za medije, »moda ni zgolj v oblačilih. Moda je na nebu, na cestah, moda so ideje, način življenja in dogajanje okoli nas.« In tale hotel je resnično tako moda za telo kot glasba za dušo. Vsi pa si, seveda, vsaj občasno zaslužimo nekaj mode in glasbe, nekaj razkošja in razvajanja.

TEKST Hermina Kovačič
Foto promocijsko gradivo

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord