3. 3. 2022, 11:22 | Vir: STA

Sinji galeb mladim bralcem že 70 let nosi kakovostne knjige domače in tuje literature

Twitter @Mladinska_MK

Zbirka Sinji galeb, ki velja za najstarejšo zbirko za mlade bralce, je dočakala 70 let. Zbirko je ob zavezi Mladinske knjige, da bo izdajala kakovostno literaturo za otroke in mladino, leta 1952 zasnoval pesnik Ivan Minatti. Po mnenju strokovnjakov mladinske književnosti je postavil pomembne temelje, ki jim sledijo tudi njegovi nasledniki.

Z izdajanjem del v zbirki je Minatti začel le sedem let po ustanovitvi založbe Mladinska knjiga, ki se je že na ustanovni seji zavezala k izdaji kakovostnih knjig za mlade bralce. Zbirko je vodil vse do sredine 80. let minulega stoletja, ko je njegovo delo nadaljeval Marko Uršič, za njim Vasja Cerar, kratek čas jo je urejal Boštjan Gorenc, zdaj pa je že vrsto let zanjo odgovorna urednica Alenka Veler, sicer urednica mladinskega leposlovja pri založbi.

Kot je zapisala ob jubileju zbirke, je Minatti vanjo od vsega začetka uvrščal priljubljene in kakovostne knjige tujih avtorjev in avtoric, obenem pa je k pisanju spodbujal tudi domače pisatelje in pisateljice. Literarna zgodovinarka Marjana Kobe je ob 50. obletnici zbirke zapisala, da je "v polstoletni dobi v tej zbirki prvič izšel dobršen del izvirnih slovenskih proznih besedil, ki so danes kanonski teksti; in da je zbirka s prevodno literaturo pokrila tako vse evropske dežele, Rusijo, ZDA, Kanado, reprezentativni zgledi zastopajo Azijo, Južno Ameriko, Afriko in Avstralijo."

V zbirki kultna imena domače in svetovne literature

V zbirki je doslej izšlo več kot 350 knjig. Med prevodnimi deli velja omeniti brezčasnega Malega princa Antoinea de Saint-Exuperyja, ki je izšel leta 1964 v Minattijevem prevodu kot 100. knjiga zbirke. Alenka Veler je kot zanimivost omenila, da je moral Minatti založbo kar nekaj časa prepričevati, da gre za pomembno delo. Doslej so jo pri založbi natisnili v več kot 160.000 izvodih. Mali princ tudi v svetovnem merilu s prevodi v 300 jezikov velja za največkrat prevajano otroško knjigo.

Med kultnimi prevodnimi knjigami so v zbirki izšli med drugim Pika Nogavička, Brata Levjesrčna in Ronja, razbojniška hči Astrid Lindgren, 20.000 milj pod morjem Julesa Verna, Jonatan Livingston Galeb Richarda Bacha in Prigode Toma Sawyerja ter Huckleberryja Finna Marka Twaina. V zbirki so izšli tudi številni slovenski zveneči naslovi, od Bobrov Janeza Jalna, Tajnega društva PGC Antona Ingoliča do Genijev s kratkimi in dolgimi hlačami Slavka Pregla.

Prva knjiga, ki je izšla v zbirki, je bila Mladost v džungli indijskega pisatelja Dhana Gopala Mukerdjija, druga pa ponatis Bratovščine Sinjega galeba Toneta Seliškarja, po kateri je zbirka dobila ime.

Bratovščina Sinjega galeba v dveh različicah

Ta povest je najprej izhajala v nadaljevanjih v mladinski reviji Naš rod v letniku 1935/36, v knjižni obliki pa je prvič izšla pri založbi Mladinska matica leta 1936. Seliškar je zgodbo za drugo izdajo leta 1948 precej popravil in jo prilagodil družbenim okoliščinam po letu 1945. Iz besedila je odstranil skorajda vse, kar je bilo povezano s krščanstvom, obenem pa je dodal nekaj besedila, ki je v skladu s tistim časom poudarjalo moč skupnega dela in kolektiva, je zapisala Alenka Veler.

Roman je obveljal za eno najbolj priljubljenih mladinskih knjig, izšel je v več kot 160.000 izvodih, preveden pa je bil v srbski, hrvaški in italijanski jezik. K priljubljenosti knjige je pripomogel tudi film v srbohrvaščini iz leta 1953, še bolj pa slovenska nadaljevanka iz leta 1970. Knjiga je bila prirejena tudi za gledališče.

Leta 2011 je v zbirki ponovno izšel ponatis predvojne izdaje, nekoliko jezikovno posodobljen, z ilustracijami Matjaža Schmidta ter spremno besedo Petra Svetine. Tokrat je knjiga ob jubileju znova izšla. Kot je za STA povedal pisatelj Svetina, je tudi sam raziskoval, zakaj se je Seliškar odločil besedilo spremeniti, o tem je povprašal celo Minattija, ki se je izgovoril, češ da so besedilo dobili od avtorja in dali v tisk. Po mnenju Svetine je Seliškar hotel z novo različico romana poudariti socialni vidik in željo po lepšem svetu, zlasti za otroke. Obenem pa je izpustil oziroma zamenjal nekaj krščanskih motivov - tako samostan postane svetilnik, prerok vizionar, nikjer ni več zvonov - ki so bili koherentno vključeni v prvotno besedilo.

Še vedno aktualna zbirka

Danes zbirka nadaljuje z objavljanjem del že uveljavljenih domačih in tujih sodobnih avtorjev, prostor pa daje tudi prvencem. Pri prevodnih delih so izjemno delo opravili številni prevajalci in prevajalke. Vseskozi so dela zbirke ilustrirali priznani umetniki, od pionirjev Jožeta Ciuhe, Iveta Šubica, Štefana Planinca, Boža Kosa in Marlenke Stupica pa vse do sodobnih ustvarjalcev, kot so Zvonko Čoh, Jelka Godec Schmidt, Marjan Manček, Damijan Stepančič, Tanja Komadina.

V zbirki so zajeta žanrsko zelo raznolika dela, od pustolovskih in fantastičnih pripovedi, kriminalk in detektivk pa vse do spominske proze, biografskih pripovedi, mladinskih potopisov in zgodovinskih romanov.

Danes nad zbirko bdi Alenka Veler, ki je za STA povedala, da to počne z zavestjo, da nagovarja sodobne otroke, ki vstopajo v svet samostojnega branja. "Vohljam za tematsko raznolikimi deli, ki so blizu doživljajskemu svetu otrok, take, ki jih nagovarjajo z dobro napisano zgodbo in vznemirljivo vsebino," je poudarila.

"Knjige, ki jih izbiram za program, govorijo o prijateljstvu, odraščanju, odnosih v družini, skupnosti, z njimi se odpravimo na najrazličnejše pustolovščine, v različna kulturna okolja, in tudi v fantazijo. Bralci in bralke se ob tem seznanjajo z različnimi oblikami sobivanja, zdi se mi, da je še posebej v tem času, ki je prežet s tesnobo, zavedanje, da na svetu nismo sami in da je ta raznolik, še toliko bolj pomembno. Vsi smo povezani, potrebujemo drug drugega in mir, da se lahko razvijemo v sočutne odrasle," je dodala.

Ob jubileju dva svežnja knjig in vrsta dogodkov

Pri založbi so se odločili, da bodo jubilej ovenčali z izdajo ponatisov več klasik slovenske in svetovne književnosti, ki so še vedno aktualne ter z izdajo po ene izvirne in ene prevodne novosti. Pri izboru so sodelovali s knjižničarji in učitelji iz vse Slovenije.

Tako so v prvem svežnju v torek predstavili štiri ponatisnjene klasike - Bratovščino sinjega galeba, Preglov roman Srebro iz modre špilje, Nedeljko Gudrun Mebs in dve knjigi Jadrana Krta Sue Townsend - ter zadnjo, 352. knjigo zbirke, prvenec Špele Frlic in ilustratorke Tereze Prepadnik z naslovom Bleščivka.

V drugem svežnju bodo izdali še novo prevodno delo Klementina ima rada rdeče Krystine Boglar ter štiri ponatise klasik: Brata Levjesrčna Astrid Lindgren, Dvojne počitnice Braneta Dolinarja, Hrošč leti v somraku Marie Gripe in Teta Magda Svetlane Makarovič.

Jubileja pa ne bodo proslavili le s knjigami, temveč tudi z vrsto dogodkov. Tako z več kot 100 šolskimi in splošnimi knjižnicami že od februarja pripravljajo razstave knjig, z ljubljanskim Pionirskim domom so razpisali literarni natečaj Bodi pisatelj/pisateljica za osnovnošolce in srednješolce, pri katerem se morajo snovalci navezovati na knjige iz Sinjega galeba, s Pionirsko - centrom za mladinsko knjižničarstvo pri MKL pa snujejo aprilsko strokovno sredo, ki bo posvečena Sinjemu galebu.

Z galerijo Vodnikove domačije in kustosinjo Mašo P. Žmitek bodo jeseni v sodelovanju z likovno urednico Tanjo Komadina pripravili obsežno virtualno razstavo naslovnic in likovne podobe zbirke, Kinodvor pa bo junija pripravil projekcijo filmov, posnetih po knjigah iz zbirke, je naštela Alenka Veler in poudarila, da se bo seznam še dopolnjeval.

Pripravila Jasmina Vodeb Baša

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.