Slovenija je po površini majhna, a je biotsko zelo pestra

Po evropskih merilih leži Slovenija v pasu, kjer se vrstijo "vroče točke" biotske raznovrstnosti, navaja knjiga Živalstvo Slovenije (2003). Trenutno je pri nas priznanih tudi 13 avtohtonih pasem domačih živali, med katerimi je nekaj takih, ki državo predstavljajo tudi navzven in veljajo za slovenske simbole, denimo lipicanski konj, ki živi na Krasu in je upodobljen na slovenskem evro kovancu za 20 centov.

Priljubljen je tudi simbol medonosne kranjske čebele ali kranjske sivke, edine zaščitene avtohtone čebele v Evropski uniji. Prav na pobudo Slovenije so Združeni narodi leta 2017 razglasili svetovni dan čebel, ki ga praznujemo 20. maja. Med slovenske avtohtone pasme domačih živali sodijo tudi kraški ovčar, krškopoljski prašič, štajerska kokoš, bovška ovca ter cikasto govedo.

So pa še druge živali, ki jih radi povezujemo z določenim koncem Slovenije. Na kovancu za cent je denimo prostor dobila štorklja, ki velja za simbol Pomurja, obiskovalci krajev ob Soči se navdušujejo nad soško postrvjo, v alpskem svetu pa je moč najti slovensko srnasto kozo.

V navezavi na podzemni svet je pomemben simbol slovenske naravne dediščine človeška ribica oz. proteus, eden od več kot 300 endemitov, živečih v kraškem podzemlju. Nekoč je bila človeška ribica, ki je uvrščena na seznam redkih in ogroženih vrst, upodobljena tudi na desetih stotinih slovenskega tolarja, mesto pa je našla na številnih spominkih.

Slovenija je tudi sicer izjemno bogata z endemičnimi vrstami, imamo jih namreč več kot 850. Največ endemitov je po knjigi Biotska raznovrstnost v Sloveniji (1997) opisanih med žuželkami (več kot 500), sledijo jim stonoge, raki in mehkužci. Med endemiti so denimo savinjski deževnik, metulja primorski rjavček in triglavski pediček ter Horvatova ali velebitska kuščarica.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord