Slovenski pesnik Ervin Fritz danes praznuje 80. rojstni dan

Ob tem se je pošalil, da "beli lasje še ničesar ne povedo, lahko so še bolj prismojeni kot kakšne druge barve. Treba je paziti, da se pri zrelih letih zrelo ne osmešiš".

"Od Hvalnice življenja, prve zbirke, do Velike radosti, knjige vseh njegovih pesniških zbirk, je Fritz v več kot pol stoletja izdal še Okruške sveta, Minevanje, Tja čez, Drugačen svet in druge, a je vselej ostal zvest svoji poetiki. To je poezija življenja, nabita z vsem, od nepopisnega vitalizma do intimne stiske minevanja. Toda njegov pesniški svet je življenje, radost v življenju, z razkošno občutljivostjo za vse, kar se dotika človeka in njegove eksistence v družbi. V njegovi poeziji z vsemi registri zveni realno življenje," so zapisali v utemeljitvi zlatnika poezije.

Ob tem so dodali še besede lani preminulega kritika Petra Kolška, ki velja za najboljšega poznavalca njegove poezije:

"Fritz je tisti slovenski pesnik, ki je vrednote socialnega realizma ne le najbolj ponotranjil, ampak jih je tudi najbolj kompleksno prenesel v tranzicijski čas. Med vsemi starejšimi slovenskimi pesniki je edini ohranil pristno socialno revoltiranost, na kakršni je temeljila prvotna socialnokritična imaginacija, od lirske pesmi do satire. Fritz je pesnik upora, jeze in juriša na konkretnega naslovnika - kapitalizem."

Fritz je dejal, da upora proti kapitalizmu ne razume kot nekaj konkretnega. "To je družbena formacija, ki se v zgodovini vseskozi spreminja ... ima pa mnoge konkretne pojavne oblike, kamor denimo sodijo izkoriščevalske kapitalistične manire, zoper katere pa morajo tako literati kot drugi 'borci' vlagati svojo energijo," je dejal.

Na vprašanje, če se je poistovetil s socialnim realizmom, ki so mu ga pripisovali, je odvrnil, da so mu celo socialistični realizem, ki je veljal za psovko. V "vzhodnih državah" je bila ta umetniška smer umetno ustvarjena, a v Sloveniji temu ni bilo tako, je poudaril. "Slovenski t. i. socrealizem se je razvil v partizanih. In ta literatura kotira visoko, tudi zaradi svoje kakovosti. In biti dedič te umetnosti oziroma pesnikov, kot so Oton Župančič, Karel Destovnik - Kajuh in Matej Bor, si štejem v čast," je dodal.

Nekateri kritiki so Fritza označili za pesnika narodotvorne poezije, ki pa si je ob tem privoščil tudi nekaj humorja. Fritz meni, da mora tudi poezija, ki je sicer najbolj osebna oblika literature, obravnavati splošne, občečloveške stvari, med katerimi je ena bistvenih tudi narodnostna komponenta z nacionalnimi vprašanji, travmami in težavami.

"Smo nacija na hudem prepihu, zato biti Slovenec ni le razkošje," je poudaril in ob tem spomnil na slovenske pisatelje, ki so imeli po njegovih besedah "tu najbolj obupno delovišče".

Kot je povedal, je sam o tem spisal več črnogledih besedil, pri katerih ni mogel izraziti svoje humoristične plati. Narodotvornih tematik se je loteval tudi v komedijah, med drugim v lani izdani Slovenski kuri.

"V igri je sicer veliko humorja, a je ta kot hmelj, ki je lepe barve, a tako grenak, da je samo še za v pivo," je pojasnil.

Fritz, ki je doma tudi v gledališču - študiral je dramaturgijo na AGRFT, bil dramaturg na TV Ljubljana, umetniški vodja MGL, dramaturg in urednik otroških radijskih iger na radiu Slovenija ter obenem avtor več dram - je za STA spregovoril tudi o epidemijskem času. Kot je dejal, smo v karanteni opazili, da imamo veliko časa za stvari, ki jih radi počnemo, a jih v norem tempu nismo mogli užiti. "To obdobje si bomo zapomnili kot srečen čas srečanja z umetnostjo in samim seboj," je sklenil.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol