A. Kl. | 22. 12. 2021, 09:01

Kako je dišal France Prešeren? Kmalu ga boste lahko sami povonjali.

Univerza v Ljubljani

O Prešernu, največjem in najbolj preučevanem slovenskem pesniku, poznamo že veliko zanimivih podrobnosti, preko analize njegove tobačnice pa bomo spoznali tudi, kakšen vonj je oddajal največji slovenski pesnik.

Na Univerzi v Ljubljani so v okviru rubrike Raziskovalne novice s pomočjo glasovanja bralcev poiskali najbolj zanimivi raziskovalni novici leta. Enako zmagovalno število glasov sta si razdelili Prestižna nagrada ameriškega matematičnega združenja prof. dr. Andreju Bauerju (o tem več kmalu) in Vonji preteklosti.

Pri slednjem gre za to, da slovenski in poljski raziskovalci pripravljajo odmeven mednarodni raziskovalni projekt Odotheka, v okviru katerega nameravajo razviti mednarodno knjižnico muzejskih in zgodovinskih vonjev. Vključenost muzejskih obiskovalcev v veččutne razstave postaja vse pomembnejša, saj vonji posredujejo muzejske predmete in njihovo zgodovino drugače kot vizualne informacije.

Mag. Darko Knez, kustos Narodnega muzeja Slovenije, je pojasnil: "Muzejski predmeti so pogosto povezani z vonji, ki odražajo njihovo preteklo uporabo ali morda konservatorske posege, lahko pa "preprosto" odražajo njihovo razgradnjo. S tem projektom bomo lahko na nov način raziskali nekatere izjemne zbirke, kot so predmeti, ki so pripadali slovenskemu narodnemu pesniku Francetu Prešernu in povedali njihovo zgodbo s povsem novega zornega kota«"

V okviru projekta, ki se je začel 1. decembra in bo trajal tri leta, bosta ekipi raziskovalcev iz Univerze v Ljubljani, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo pod vodstvom prof. dr. Matije Strliča in Ekonomske univerze v Krakovu analizirali vonje desetih zgodovinskih predmetov iz slovenskih in poljskih zbirk ter poskušali oceniti zgodovinski pomen teh vonjev. 

Prešeren in Da Vinci "v steklenički"

V laboratorijih bodo opravili številne kemijske analize hlapnih snovi, ki jih oddajajo predmeti in sestavljajo njihove vonjave. Hkrati bodo opravili zgodovinske analize predmetov, kar bo odprlo prostor novim interpretacijam. Med projektom bodo poskušali raziskovalci znanstveno reproducirati prepoznane vonjave, celoten postopek pa bodo tudi dokumentirali, kar jim bo veliko pomoč pri razvoju Odotheke, knjižnice muzejskih in zgodovinskih vonjev.

Vonj ima zelo pomembno vlogo v kulturni dediščini, saj nam da občutek pripadnosti in identitete, pravijo raziskovalci. Za slovenske bo tako še zlasti zanimiva zbirka predmetov, ki so pripadali največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu in jih danes hranijo v Narodnem muzeju Slovenije. Med prvimi se bodo tako lotili preučevanja Prešernove tobačnice, poljski kolegi pa bodo najprej analizirali vonj Da Vincijeve slike Dama s hermelinom, ki jo hranijo Narodnem muzeju v Krakovu.

Kot je vodja prve tovrstne raziskave v svetovnem merilu povedal v pogovoru za Val 202, slovenski del ekipe ne želi poustvariti le vonja tobaka, ampak specifičen vonj Prešernove tobačnice. Nato bi ga v razstavnem prostoru želeli javnosti predstaviti v obliki točkovnega vnosa vonja, pri katerem se bodo sami odločili, ali ga želijo povonjati ali ne - na ta način bi dosegli tudi, da se vonji med sabo ne mešajo.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.