Špela Jereb Planinšek: Starša sta dovolila, da sem sama ustvarjala v kuhinji

Špeli je v teh letih – kljub pestremu družinskemu življenju – na blogu uspelo zbrati lepo število receptov za najrazličnejše jedi s poudarkom na sestavinah, ki ne vsebujejo glutena.

Kdaj se je rodila ljubezen do preizkušanja novih receptov?

V kuhinji sem začela eksperimentirati precej zgodaj. Še dobro, da sta mi starša dovolila, da sem že pri sedmih, osmih letih sama ustvarjala v kuhinji. Najprej seveda po receptih, potem pa, ko sem dobila malo občutka za kombiniranje, način priprave, sem začela ustvarjati svoje jedi. Pri tem mi je bila največja inspiracija kuharska oddaja na eni nemški televiziji, kjer so pripravljali jedi iz nekaj naključno izbranih sestavin. Tam sem videla, da ne potrebuješ vedno recepta, da je dovolj nekaj podlage, nekaj sestavin, ki jih potem pravilno skombiniraš, in uspeh je zagotovljen.

Zakaj ste se odločili ustanoviti spletno stran z recepti?

Za pisanje bloga sem se odločila zato, ker mi je bilo po eni strani škoda vseh teh jedi, ki sem jih ustvarila, da niso bile nikjer zabeležene, po drugi strani pa sem si želela raziskovanja spleta in vsega, kar omogoča.

Na kakšne recepte je osredotočen vaš blog?

Največkrat pripravljam jedi, ki so hitro pripravljene, ki vsebujejo veliko sveže, lokalno pridelane zelenjave in razne dodatke, ki obogatijo okus. Pripravljam tudi sladice, saj imajo bralci bloga očitno te najraje. Skupno vsem pa je, da so jedi, ki ne vsebujejo glutena, pri čemer ne uporabljam raznih nadomestkov glutena, ampak za jedi izbiram živila, ki že naravno ne vsebujejo glutena.

Koliko časa preživite v kuhinji z namenom, da pripravljate vsebino za blog?

Moram priznati, da v zadnjem času moje objave niso tako pogoste, kot so bile na začetku. Vmes se je naši družini namreč pridružil še tretji otroček, ki je moje posvečanje blogu nekoliko preusmeril nase. To seveda ne pomeni, da ne kuham in ustvarjam novih jedi, ampak ni toliko časa za pripravljanje jedi za fotografiranje, pa tudi potem za pisanje vsebine za blog. Slednje v povprečju zahteva kakšno uro časa za posamezno jed.

Kako se lotite priprave novih receptov?

Zelo različno. Najbolj polna idej sem, kadar se vrnem s kakšnega potovanja v daljne kraje ali pa kar z raziskovanja Italije in njenih okusov. Kadar okušam nove jedi, jih poskušam razdrobiti na sestavine in potem dostikrat najdem kakšno novo kombinacijo, ki me navduši. To lahko potem prenesem v popolnoma drugo zgodbo, na drugačno jed, kar pomeni, da vzamem delček obstoječega in ga nadgradim z nečim novih, drugačnim.

Kateri recept je na vašem blogu do danes požel največ navdušenja?

Daleč najbolj bran, klikan in preizkušen recept je za makovo torto z jogurtovo panna cotto in malinovim želejem. Zares zanimivo, koliko ljudi je speklo to torto in razveselilo svoje najdražje.

Kakšne načrte imate z blogom za prihodnost?

Načrtov za blog ne delam, saj sem ga začela pisati iz lastnega veselja, za hobi, zato želim, da tak tudi ostane. Verjamem, da bralci čutijo, kdaj je kakšna stvar pristna in kdaj niti ne. Najboljše stvari se vedno zgodijo iz srca.

Za konec nas zanima še: kateri je vaš najljubši recept?

Težko bi rekla, kateri je moj najljubši recept – vsak po svoje. Mi pa velikokrat pride prav recept za sladico, pri kateri lahko uporabim beljake, ki so mi ostali pri kuhi, pa še zelo enostavno je. In kar je še najpomembneje – to sladico imajo radi prav vsi, tudi nesladkosnedi, saj je lahka, osvežilna in hkrati pocrklja dušo.

Foto: osebni arhiv

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del