Vid Legradić | 21. 2. 2022, 09:52

Ste vedeli, da sanjamo samo v enem: t.j. maternem jeziku?

profimedia

Jezik se je razvil s pojavom sodobnega človeka. Ob tem velja poudariti, da se ne da natančno razložiti, od kod jezik zares izvira.

Homo sapiens se je govorico učil obvladovati celih sto tisoč let in jo dodobra osvojil šele pred 50 tisoč leti. Nekako so se naši predniki morali sporazumeti, če so želeli napredovati. Ko jim je to uspelo, se je nekaj zgodilo: en sam jezik se je razcepil na mnogo različnih, ki so jih izumljali govorci in oblikovale naravne ter družbene razmere. Prišlo je celo tako daleč, da so človeški možgani začeli obvladovati dva ali več jezikov hkrati. Rodila se je večjezičnost in pojem maternega jezika.

Zanimivo je, da je materni jezik vedno samo eden. Tudi, če smo odrasli v večjezični družini in se že od začetka sporazumevamo v več jezikih, je le eden tisti, ki je »naš«. Kako vemo, kateri to je?

Za odgovor se moramo obrniti na sanje. Tisti jezik, v katerem sanjamo, je naš materni jezik. Ta nas definira in oblikuje naš pogled na svet. Brez maternega jezika ne bi bili to, kar smo. Zato se moramo njegove pomembnosti zavedati in jo ceniti.

V ta namen se vsako leto 21. februarja praznuje mednarodni dan maternega jezika.

Največ maternih jezikov se govori v Papui Novi Gvineji. Ta država šteje osem milijonov prebivalcev, ki govorijo 850 različnih jezikov. Najstarejši se malo spremenjeni uporabljajo že več deset tisoč let. Eden od štirih uradnih jezikov v Papui Novi Gvineji je tok pisin, ki je kreolska mešanica različnih jezikov. Zanimiv je zato, ker kot govorica združuje v eno govorno formo izrazoslovje desetin drugih jezikov, tudi angleščine in celo nemščine. Čeprav ga mnogi sploh nimajo za jezik, je začel mlajši generaciji predstavljati materinščino. V tok pisinu bi besedo »dobrodošel« preprosto izgovorili »welkam«. Ostali trije uradni jeziki v Papui Novi Gvineji so še angleščina, hiri motu in znakovni jezik za gluhoneme (da, v nekaterih državah je jezik gluhonemih prepoznan kot uradni jezik).

Ta trenutek v Papui Novi Gvineji 16 različnih jezikov govori manj kot 100 ljudi. To je posledica globalizacije, modernega načina življenja, napredujoče tehnologije in še marsičesa drugega. Jezikovna statistika te otoške države odraža tudi svetovni trend jezikovnega izumiranja, saj kar tretjino vseh svetovnih jezikov govori manj kot tisoč govorcev. V povprečju na Zemlji vsake dva tedna izumre en jezik. Predvideva se, da bo približno polovica vseh jezikov sveta v naslednjih sto letih izginila. Razlogov za izumrtje ne gre iskati le v tehnologiji in podobnih dejavnikih. Razlogi so lahko tudi bolj zapleteni. Jezik lahko na primer preprosto umre, ker se govorci učijo govoriti drugi, bolj prestižni jezik od materinščine z namenom, da bi pridobili družbene in ekonomske prednosti ali pa da bi se izognili diskriminaciji, vojni ali celo smrti.

O tem, kako resne so posledice ob izgubi jezika govori dejstvo, da družbeni učinek izgube jezika lahko privede do izumrtja kulture in tradicije. Dejstvo je, da brez jezika skupnost kot taka ne more obstajati. In obratno - materni jezik je temelj skupnosti. Neverjetno moč, ki jo ima jezik, lahko opazujemo pri zgodovinski vzpostavitvi držav. Tudi Slovenija sodi med slednje. Čisto v temelju imamo svojo državo prav zaradi jezika. Ker če bi govorili nemško ali italijansko, bi verjetno bili danes del Italije, Nemčije. Na enaki predpostavki stoji večina evropskih držav. Zato se je treba zavedati pomena, ki ga materinščina nosi v sebi.

Materni jezik omogoča še veliko drugih stvari. Pri otrocih je kognitivni in intelektualni razvoj hitrejši, če le-ta poteka v maternem jeziku. Tudi izobraževalni uspeh študenta, ki študira v materinščini, je višji od tistega, ki se poučuje v jeziku, ki ni njegov materni jezik. Ker je jeziki glavno sredstvo za ohranjanje lastne kulture, neposreden prevod iz enega jezika v drugega ne more prenesti istega bistva. Zato je razumevanje maternega jezika najboljši način za temeljito poznavanje kulture. Ko človek dobro govori svoj materni jezik, se lažje nauči novega (tujega) jezika. Tudi pri otroku je enako: če že od malega bere v maternem jeziku, bo imel kasneje več spretnosti branja in pisanja v drugih jezikih. Učenje v maternem jeziku je ključno za izboljšanje mnogih veščin.

Brez slabe vesti lahko za konec torej še zapišemo, da je materinščina orodje, s katerim se naućimo kritičnega mišljenja.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.