The Miha Artnak: "Počasi se kuhamo kot žaba v loncu, ki tega ne občuti vse do svojega konca"

Intervju

26. 2. 2020, 07:00 | Scena | Piše: Alenka Klun

                            The Miha Artnak: "Počasi se kuhamo kot žaba v loncu, ki tega ne občuti vse do svojega konca" (foto: Osebni arhiv) Osebni arhiv

The Miha Artnak je leta 2017 z (lažno) novico o sliki iz golobjih iztrebkov, prodani za bajno vsoto, uspel pretentati domače medije in dokazal, kako naivni (in leni) s(m)o.

Zadnjih nekaj tednov na spletu kroži video o polutizmu, gibanju, ki spodbuja k nameščanju plastičnih smeti na še bolj vidna mesta: v njem umetnik lastnoročno opozarja na svetovno problematiko onesnaženja; tu je še objava v uglednem svetovnem mediju, ki pa ni ravno to, kar se na prvi pogled zdi ... (pozoren bralec v zapisu naslova spletne strani opazi, da je Guardian postal Guadrain).

S fenomenom "lažnih novic" se je ukvarjal tudi ravno zaključeni 26. bienale oblikovanja BIO 26. Skupno znanje, za katerega je The Miha Artnak s kolektivom Ljudje zasnoval vizualno podobo, ki je redno nagrajevanemu studiu prinesla še eno Brumnovo nagrado. Temeljila je na infografikah, ki so prikazovale pogosto zaskrbljujoča dejstva o sodobni družbi, "preoblečena" v vedro podobo.

Ljudje

Zdi se, da si je umetnik tako v samostojnih projektih kot z Ljudmi zadal nalogo, ustvarjati umetnost z družbenim nabojem; umetnost s ciljem spreminjati svet na bolje.

Pred kratkim ste se vrnili z umetniške rezidence v Abu Dabiju, kjer ste v puščavi postavili skulpture iz plastičnih smeti. Ste smeti tja prinesli s sabo ali ste jih našli v puščavi?

Smeti imam vedno s seboj, kamor koli grem. So pa me tudi čakale v puščavi. Kljub temu, da je projekt želel opozarjati na problem onesnaževanja, pa udeleženci na izbiro nismo imeli druge pitne vode kot tiste iz plastenk. Sistem ne dopušča ekološko osveščenega bivanja.

Imel pa sem dosti časa za počivanje, razmišljanje in ustvarjanje. Pogosto nisem imel dostopa do interneta, družil sem se z zanimivimi neznanci in večino dni preživel v kampu sredi puščave, med drugim tudi novo leto.

The Miha Artnak: Blue Djin (exnihilo plasticium) Osebni arhiv

The Miha Artnak: Blue Djin (exnihilo plasticium)

Kakšen vtis o življenju v Združenih arabskih emiratih ste si ustvarili v tem času?

Iz zmesi pripovedovanj tamkajšnjih prebivalcev, turistov in lastnih izkušenj gre v Združenih Emiratih za zelo nenavadno življenje. Prebivalcev naj bi bilo 9,5 milijona, od tega 8,5 milijona priseljencev.

Nikjer nisem zasledil javnega prevoza, saj se vsi vozijo z osebnimi avtomobili. Veliko posla ne načrtujejo s profitom v mislih, saj celotno izgubo vedno pokrije naftna industrija. Ogromno denarja investirajo v naslednjo revolucijo na področju energije in shranjevanja energije, saj se zelo dobro zavedajo omejenih virov.

Gradnja mesta je hecna, ni po meri človeka, saj gre bolj za nizanje statusnih simbolov. Večina ljudi je tam zaradi denarja, pa še davka nimajo.

The Miha Artnak: Brez repa in glave Osebni arhiv

The Miha Artnak: Brez repa in glave

Kot mojstra nameščanja "lažnih novic" vas moramo vprašati: ali se je vse skupaj sploh res zgodilo? Med dokaze o tem, da se je, lahko štejemo fotografijo ministra Cerarja, ki si je na abudabijskem veleposlaništvu ogledal del omenjenih del v živo ...

Razstava naših umetnin se je zgodila na Sustainability Weeku v Abu Dabiju, prisežem. Minister Cerar si je ogledal moja dela, a ga nisem uspel srečati, saj sem že vračal v Slovenijo.

Embassy of Slovenia in Abu Dhabi / Veleposlaništvo Slovenije v Abu Dabiju

Po spletu je zakrožil video o polutizmu z vami v glavni vlogi: spremljamo vas, kako nameščate odpadke na vidna mesta na različnih koncih sveta, tudi v New Yorku. Je vaš cilj dosežen že s tem, da se naglas govori o problematiki mikroplastike?

Polutizem je svetovno gibanje, ki zaradi vidnega onesnaževanja okolja in posledično pritiska ogorčene javnosti pospešuje sprejemanje odločitev v prid ekologiji.

Navadili smo se govoriti o apokaliptičnih problemih, kot da nam ne grozi izumrtje. Zdi se mi, da se počasi kuhamo kot žaba v loncu, ki tega ne občuti vse do svojega konca.

The Miha Artnak: Plastična kuga  (1950—2050 n. št.) Osebni arhiv

The Miha Artnak: Plastična kuga (1950—2050 n. št.)

Redno se lotevate projektov, ki opozarjajo na zaskrbljujoče stanje sodobne družbe. S kolektivom Ljudje tudi prek vizualne podobe, ki ste jo zasnovali za ravnokar končani 26. bienale oblikovanja …

Ljudje smo strateški oblikovalski studio, ki se ukvarja s komunikacijo. Z oblikovanjem dodajamo ali poudarjamo dodano vrednost. Naročnike skušamo izbirati odgovorno, s projekti pa se trudimo izboljšati velikokrat butasto javno komunikacijo.

Kolektiv Ljudje (od leve proti desni Urška Stariha, Miha Artnak, Vladimir Mićković, Klemen Ilovar, Emil Kozole, Denis Adanalić, Jan Kikelj, Naja Kikelj, Zala Velkavrh) z vodjo bienala oblikovanja Majo Šuštaršič (skrajno levo). Foto: Fundacija Brumen Fundacija Brumen

Kolektiv Ljudje (od leve proti desni Urška Stariha, Miha Artnak, Vladimir Mićković, Klemen Ilovar, Emil Kozole, Denis Adanalić, Jan Kikelj, Naja Kikelj, Zala Velkavrh) z vodjo bienala oblikovanja Majo Šuštaršič (skrajno levo). Foto: Fundacija Brumen

Za BIO 26 ste prejeli veliko Brumnovo nagrado, tudi sicer so vam stanovski kolegi večkrat namenili priznanja za vaše delo ... Koga izmed sodobnikov na slovenskem umetniškem prizorišču in v svetovnem merilu pa občudujete vi?

Smo največkrat nagrajeni oblikovalski studio z velikimi Brumnovimi nagradami, na kar smo zelo ponosni, saj je talenta v Sloveniji veliko.

V našem okolju od otroških let občudujem Tomaža Lavriča in pokojnega Janeza Boljko, Mikija Mustra in Boža Kosa, danes pa me navdušujejo ustvarjalci in umetniki: ZEK, Ljudje, Nika Jurman, Ansambel, Matter, Buraza, Some1Else, Tilen Sepič, David Krančan, Nina Vrhovec, Amor, Sai, Lo Milo, Name:, Veli, Boštjan Čadež, PlanetRick, Škrabzi, Tadej Štrok, Janez Janša, Milan Erič, Samo Boris, Almir Jusović, Niko Zagode, Senidah in Luka Dončič.

Odlični neslovenski umetniki pa se mi zdijo: Nathan Fielder, Larry David, Trey Parker, Dan Harmon, Sacha Baron Cohen, Genndy Tartakovsky, Roid, Horfée, Roger, Aroe, Gary, Sonick, Finsta, Revok, Brad Downey, Banksy, Sasha Kurmaz, Aloha Project, Matthew Palladino, Pablo Tomek, Flying Fortress, Space Invader, Nick Van Woert, Antony Micallef, Peeta, Simon Landrein, Lugosis, Perry Bible, Jamie Hewlett, Julien Berthier, Alfredo Pecile, David Shrigley, Ronaldo, Zlatan, meme in standup kultura.

Malo jih "pogooglajte".

Osebni arhiv

Še eno izmed vaših nagrajenih del je bil performans Prečkanje, ki ste ga izvedli maja lani. Kaj je bilo glavno sporočilo tega projekta, ki je naletel na zanimive odzive in interpretacije?

Zanimalo me je, če umetnika pred zakonom ščiti umetniška imuniteta. To sem preveril tako, da sem prečkal cesto izven urejenega prehoda za pešce.

Prekršek sem javno napovedal in ga predvajal v živo. Objavili so ga na večernih poročilih 24ur in v časopisih, a do danes nisem prejel kazni.

Potrdil sem tezo, da umetniki lahko počnemo, kar hočemo.

Lažne novice, stanovanjska problematika, mikroplastika ... le nekaj tem, s katerimi ste se ukvarjali v zadnjem času. Kaj vas še vznemirja, česa se boste lotili v nadaljevanju svojega dela?

Rad spremljam sceno vizualne umetnosti in oblikovanja pri nas in po svetu. Veseli me poučevanje in deljenje znanja: trenutno vodim skupino tečajev grafičnega oblikovanja v studiu Ljudje, kjer si to želimo tudi nadgraditi.

Alenka Klun
Novinarka