Ostaja zvest sebi in svojemu zvoku. V intervjuju je poleg glasbe odkrito spregovoril tudi o družini, uspehu in prihodnjih načrtih.
Raper Tadej Zbičajnik – Triiiple z novim singlom Napredek (feat. Beksuz) odpira novo poglavje svoje glasbene poti. Slovenski hiphop izvajalec iz Velenja s skladbo napoveduje prihajajoči album Sam na vrhu, obenem pa skozi iskrena besedila znova dokazuje, da ostaja zvest svojemu surovemu in neposrednemu izrazu. Pesem govori o letih dela brez bližnjic, o vztrajnosti in veri v proces – temah, ki jih Triiiple ne predstavlja le skozi glasbo, ampak jih živi tudi v zasebnem življenju.
Poleg glasbene kariere ga gledalci trenutno spremljajo tudi kot Jova v seriji Nemirna kri na POP TV, kjer se vse bolj uveljavlja tudi kot igralec. V pogovoru nam je zaupal, kako nastajajo njegove pesmi, zakaj nikoli ne lovi trendov, kaj mu pomenita družina in očetovstvo ter kaj lahko poslušalci pričakujejo od albuma Sam na vrhu.
Novi singel nosi naslov Napredek. Kaj za vas osebno pomeni ta beseda?
To, da si z vsakim življenjskim obdobjem malo boljša verzija sebe. Ne da si popoln, ampak da rasteš; se učiš iz izkušenj in greš naprej. Verjamem, da lahko napredujemo vsak dan, tudi z majhnimi koraki.
V komadu govorite o letih dela brez bližnjic. Kateri trenutki so vam bili na tej poti najtežji?
Ravno tisti, ko ni bilo bližnjic. Ne glede na to, ali govoriva o glasbi, filmu, športu ali čem drugem – nič se ne zgodi čez noč, čeprav bi si včasih želeli, da bi se. Najtežje je vztrajati, ko rezultatov (še) ne vidiš, ampak ravno takrat se največ naučiš. Na koncu se kockice vedno nekako zložijo in je vsak trud poplačan.
Se vam zdi, da ljudje danes premalo cenijo proces in vidijo samo končni uspeh?
Absolutno. Veliko ljudi vidi samo končni rezultat, ne pa vsega, kar je bilo vloženega v ozadju. Ko ugotovijo, da stvari ne stečejo tako hitro, kot so si predstavljali, jih veliko odneha. Jaz pravim, da se ne smeš nikoli predati in moraš samo "pičit" naprej. Treba je vztrajati, delati in iti naprej, tudi takrat, ko ni takojšnjih rezultatov. Čas potem naredi svoje in s sabo prinese tako napredek kot uspeh.
Kako je nastalo sodelovanje z Beksuzom in zakaj ste ga videli kot pravo izbiro za ta komad?
Aldin Bečić aka Beksuz, je velenjski raper in že dolgo moj prijatelj. Sodelovati sva začela pred približno desetimi leti, tako da Napredek ni najin ne prvi ne zadnji skupni komad. Zakaj ravno on? Ker ima talent, odličen 'flow' in ker se glasbeno dobro dopolnjujeva - jaz v izi z globokim glasom, on pa veliko bolj na 'hard' (smeh).
Koliko vaše osebne zgodbe je dejansko zapisane v besedilih?
Praktično vse, kar sem doživel v življenju, se na tak ali drugačen način znajde v mojih besedilih. Zato so tudi moji albumi, vključno s prihajajočim Sam na vrhu, precej različni. Gre za preplet različnih zgodb in občutkov. Nekatere pesmi, kot je Napredek, imajo bolj motivacijsko noto in človeka spodbudijo, da gre naprej, druge pa so veliko bolj osebne in čustvene, kot je recimo Angela, ki sem jo posvetil svojima sinovoma.
Vaš stil je precej direkten in surov ... Ste kdaj razmišljali, da bi se bolj prilagodili trendom?
Ne, nikoli. Ves čas svojega glasbenega ustvarjanja sem zvest sam sebi in temu, kar sem. Ne lovim trendov ali všečkov. Prav tako mi 'avtotune' nikoli ni bil blizu – raje ostajam pri preverjenih stvareh, čistih vokalih, kjer glas ostane tak, kot je.
Kako pomembna vam je avtentičnost v času, ko veliko izvajalcev lovi viralnost?
Kot sem že prej rekel – vedno sem raje delal po svoje, kot da bi se prilagajal temu, kar je popularno. Pri meni imajo izvajalci, ki se hitro prilagajajo vsakemu trendu, minus točko, ker pogosto ne stojijo za tem, kar govorijo. Če pa si avtentičen skozi leta - ne glede na to, ali si del 'mainstreama' ali ne, potem je jasno, da si zvest sebi in temu, kar predstavljaš. In to je tisto, kar šteje in si zasluži spoštovanje.
Kaj lahko poslušalci pričakujejo od prihajajočega albuma Sam na vrhu?
Mešano na žaru. (smeh) Na albumu bo veliko različnih občutkov in pogledov na svet v letu 2026. Gre za preplet tako bolj hard pesmi kot tudi šaljivih in čustvenih trenutkov. Skratka, precej raznolik projekt.
Poleg glasbe vas gledalci spremljajo tudi v seriji Nemirna kri. Kako je prišlo do tega sodelovanja?
Zahvaljujoč Maji Rožman, lastnici kasting agencije Casting.si, ki ji danes v šali pravim kar mama. Maja je prepoznala moj talent, verjela in še vedno verjame, zato so tudi prišle vloge v serijah Gospod profesor, Ja, Chef! in Nemirna kri. Pri slednji me je poklicala in rekla: "Tadej, imam vlogo zate..." in ostalo je zgodovina (smeh).
Bi se želeli v prihodnosti še več preizkusiti na tem področju? Se vidite dolgoročno tudi v igralskih vodah?
Seveda; nekako sem se našel v tem. Zanimivo mi je delati z dobrimi igralci in dobro ekipo in Nemirna kri zagotovo ni zadnja serija, v kateri me boste gledali.
Kdo ali kaj vas najbolj motivira, ko pridejo obdobja dvomov?
V težkih življenjskih obdobjih me najbolj motivirata sinova in družina. To je tisto, kar me drži pokonci in mi da energijo, da grem naprej in se ne ustavim.
Veliko ljudi vas pozna kot glasbenika, manj pa kot očeta dveh otrok. Vas je očetovstvo naredilo bolj čustvenega pri ustvarjanju glasbe?
Definitivno. Očetovstvo me je naučilo, da sem veliko bolj spoznal čustva in to, kaj je v življenju res pomembno. Preden sem postal ati, sem pisal bistveno drugačna besedila, zdaj pa razmišljam drugače, kar se pozna tudi v tekstih.
Kakšen oče želite biti svojim otrokom?
Želim jima pokazati najboljšo verzijo sebe. Predvsem pa jima pokazati spoštovanje, ljubezen in lep, pozitiven pogledat na svet.
Kaj je največji izziv starševstva v današnjem času?
Če pogledam razliko med mojo mladostjo in odraščanjem otrok danes – mi smo bili po cele dneve zunaj, se igrali; nismo imeli telefonov in smo se s prijatelji dobili takrat, ko smo se zmenili. Danes pa se otroci soočajo z veliko digitalizacije, kar je po eni strani super, po drugi pa zna biti tudi precej obremenjujoče. In to je verjetno največji izziv – da otrokom čim bolj pokažeš svet tudi proč od zaslonov in jim to nekako omejiš, kolikor se da.
