Bronja Žakelj je v romanu Belo se pere na devetdeset pisala o odraščanju v Jugoslaviji, izgubi svojih najbližjih in spopadanju z rakom. Z njo smo se pogovarjali v Sarajevu, tik pred svetovno premiero celovečerca, posnetega po njeni knjižni predlogi.
V Sarajevu se te dni odvija 31. filmski festival, kjer bo nocoj svetovna premiera filma Belo se pere na devetdeset. Gre za dolgo pričakovano filmsko adaptacijo istoimenskega romana Bronje Žakelj, enega največjih knjižnih fenomenov zadnjih let v Sloveniji. Do danes so namreč prodali že več kot 21.000 izvodov.
Bronja Žakelj je pri komaj 14 letih doživela prvo veliko izgubo – smrt matere. Le nekaj let pozneje je v tragični nesreči izgubila še mlajšega brata Roka. Pri 29 letih je ostala brez ljubljene babice. Dvakrat se je borila z rakom (prvič pri 20 letih), prestala ločitev, ampak kljub težkim preizkušnjam ni obupala. Bronja Žakelj je vse to preživela in svoje življenje prelila v knjigo Belo se pere na devetdeset, ki je dobil filmsko različico. Tik pred slavnostno premiero smo v festivalskem vrvežu ujeli soscenaristko filma Bronjo Žakelj in producenta filma Aleša Pavlina iz produkcijske hiše Perfo.
Ena največjih zvezd jugoslovanskega filma prvič v slovenskem filmu
Producent Aleš Pavlin poudarja, da je bil film Belo se pere na devetdeset velik produkcijski zalogaj: "Gre za izjemno zahteven finančni projekt. Film zajema konec 70. in začetek 80. let, pa tudi obdobje 30. let – kar pomeni zahtevno kostumografijo, scenografijo, masko ... S pomočjo koproducentov iz Italije, Hrvaške, Srbije, Črne gore in Makedonije ter sponzorjev nam je na srečo uspelo sestaviti finančno konstrukcijo."
Igralsko zasedbo sestavljajo velika gledališka in filmska imena Jurij Zrnec (oče Janez), Tjaša Železnik (mama Mita), Iva Kranjc Bagola (Marina), Saša Tabaković (Bojan), Polona Juh (dr. Majcen) ... V glavni vlogi Bronje navdušuje nadarjena igralka Lea Cok (odrasla Bronja), mlado Bronjo pa je odigrala mlada nadobudna igralka Mei Rabič, ki se jo boste številni spomnili po vlogi Ele v TV-uspešnici Skrito v raju. V filmu nastopajo tudi Žiga Šorli (Rok Žakelj), Jaka Mehle (mladi Rok), Blaž Dolenc (Blaž) in drugi.
Med njimi še posebej izstopa eno največjih imen jugoslovanskega filma – Anica Dobra, ki je zaigrala lik Dade, Bronjine babice. "Zame je presežek tudi to, da je med igralsko zasedbo Anica Dobra, ki je velika zvezdnica jugoslovanskega, srbskega, nemškega in avstrijskega filma. Prvič igra v slovenskem filmu in ob enem tudi prvič govori v slovenščini. Zanjo je bil to ogromen zalogaj, ki ga je odlično opravila," za Metropolitan pove Pavlin.
Po njegovih besedah bo film čustveno močan, a tudi zabaven: "Gledalci se bodo del filma tudi zabavali, ker je film na trenutke lahkoten, na trenutke pa izjemno težak, zelo čustven ... Verjamem, da bodo ljudje v polnih dvoranah jokali. Želel bi, da bi gledalci od filma odnesli to, da gre res za eno veliko osebno zmago. Bronja, glavna junakinja, ki je bila pri 20 letih odpisana, je danes stara 56 let, rodila je dva otroka in je zmagovalka. Je inspiracija številnim ... Prepričan sem, da se bodo gledalci od sporočila filma vzeli zadovoljstvo, da je možno premagati vse, tudi takšne tragedije, kakršne je doživela ona."
V filmu pokažejo razpad Jugoslavije, kar daje filmu regionalno in mednarodno težo. Film je že pritegnil interes svetovnih festivalov, zato je Pavlin prepričan, da bo film lepo potoval po evropskih in svetovnih festivalih.
Teme, ki jih družba poriva pod preprogo
Bronja Žakelj je v tandemu z režiserjem Markom Naberšnikom soustvarila scenarij za film Belo se pere na devetdeset: "Najprej sva se morala dogovoriti, kaj sploh želiva s filmom sporočiti, kako zvesta želiva ostati originalu in kako to, kar želiva povedati, prenesti v filmski jezik. Zelo poglobljeno sva se pogovarjala mesece, nato sva se odločila, v katero smer bova šla. Glede na to, da sem bila nova na tem področju, da še nisem napisala nobenega scenarija, mi je Marko zelo pomagal," pove za Metropolitan.
Ob tem omeni, da sta se z režiserjem želela dotakniti nekaterih ključnih dogodkov v njenem življenju in ključnih dogodkov romana: "Zelo nama je bilo pomembno, da ne gre samo za dogodke, ampak da ohraniva in se dotakneva nekaterih ključnih življenjskih tem, kot so vprašanja minljivosti, smrti, raka, iskanja resnice, žalovanja. Zelo je pomembno, da naslovimo te teme, ki se jih v današnji družbi izogibamo in jih porivamo nekam pod preprogo."
Za Bronjo je bil to prvi stik s pisanjem scenarija: "Ko sem začela pisati scenarij, sem se zelo hitro počutila kot riba v vodi. Pri filmskem scenariju gre za drugačen način pisanja. Ko pišeš roman, iščeš lepoto v besedah, stavkih, strukturi, stilu itd., pri scenariju pa beseda nima več glavne vloge, ampak igralci in slike. Poetika filma je v bistvu popolnoma drugačna kot poetika romana. Pri scenariju gre za ekonomičnost jezika in fokus je popolnoma drugačen kot v romanu. Moram reči, da sem se hitro ujela in našla veliko radosti, ne glede na to, da pri pisanju scenarija ne gre za literarni jezik."
Zaupala nam je, da se je poseben odnos vzpostavil tudi med avtorico knjige Bronjo Žakelj in igralci, ki sta jih izbrala režiser in producent filma. "Mogoče se sliši malo pocukrano, ampak so bile vloge dodeljene igralcem, ki sem si jih tudi sama v resnici želela, ker sem videla neke paralele, in mislim, da je Marko (Naberšnik) to zelo dobro povezal," pove z zadovoljstvom.
"Jurij Zrnec me je popolnoma presenetil"
Z nekaterimi igralci se je Bronja pred samim začetkom snemanja tudi slišala, da so skupaj diskutirali like, njihove značaje in odnose med posameznimi liki. Med drugi tudi z Jurijem Zrnecem, ki je stopil v vlogo njenega očeta Janeza Žaklja.
"Z Jurijem (Zrnecem) sva se pred snemanjem slišala. Poklical me je, da bi predebatirala lik mojega očeta, njegov karakter ... Popolnoma me je presenetil, ko je začel razlagati, kako vidi mojega očeta. Rekla sem mu: 'Jurij, nimam kaj za dodati, ker veš vse.' Prebral je knjigo, scenarij in povzel mojega očeta v vseh plasteh. Ni ga videl samo kot duhovit lik, ki obrača svinjske kotlete na žaru in išče luknje v sistemu. Vendar ko življenje pokaže zobe, ima navado dvigniti roke. Razumel je torej tudi to njegovo ranljivo plat, stisko."
Od knjižnega fenomena do filma
Za konec Bronja poudari, da sta film in knjiga dva različna svetova. "Tukaj, kjer gre za adaptacijo, sta jasno knjiga in film prepletena, ampak gre za dva medija, ki sta samostojna, avtonomna. Vsak izmed njiju prinaša svoje občutke, perspektive in tudi svojo izkušnjo. Mislim, da je to nekakšen kliše, da se knjiga in film vedno primerja med seboj. Pravzaprav ne vem, ali je smiselna direktna primerjava med knjigo in filmom. Menim, da je smiselno ocenjevati, kako dobro je narejena adaptacija."
Film Belo se pere na devetdeset ni le filmska adaptacija uspešnega romana, temveč iskrena pripoved o izgubi, žalovanju, ranljivosti ... A hkrati je tudi zgodba o preživetju, upanju in osebni zmagi. Bronja Žakelj je s svojo osebno zgodbo prevzela na tisoče bralcev v Sloveniji. Po sedmih letih je napočil čas, da zgodba zaživi tudi na velikem platnu. Svetovna premiera na 31. Sarajevskem filmskem festivalu je šele začetek poti filma, ki ima moč, da doseže tudi srca izven slovenskih meja.
