Brez njega zvezdnikov, kot sta Arnold Schwarzenegger in Sylvester Stalone, ne bi poznali v enaki luči.
V starosti 89 let je umrl italijanski umetnik Renato Casaro, ki je bil znan kot eden največjih ustvarjalcev ročno izdelanih filmskih plakatov, je umrl v starosti 89 let. Casara so v bolnišnico v domačem Trevisu sprejeli zaradi bronhopnevmonije, v ponedeljek zvečer pa je umrl, poroča italijanska televizija RAI.
Casaro je zaslovel že v 60. letih s plakatom za sloviti vestern Sergia Leoneja Za pest dolarjev (1964) s Clintom Eastwoodom, in filmu pomagal postati svetovna uspešnica. Z Leonejem je združil moči tudi pri filmih Moje ime je Nihče (1973) in Bilo je nekoč v Ameriki (1984).
Sodeloval z legendarnim Avstrijcem
Med drugim je ustvaril plakate za nepozabne filme Arnolda Schwarzeneggerja Konan Barbar (1982), Rdeča Sonja (1985), Denar ali krogla (1987), Popoln spomin (1990), Terminator 2 (1991) in Resnične laži (1994).
Leta 2022 je v intervjuju za The Guardian dejal, da je bil Schwarzenegger idealna oseba za slikarsko upodabljanje: "Imel je trden izraz. Njegov obraz je bil kot kip."
Prav tako je sodeloval s Sylvestrom Stallonom in ustvaril plakate za prve tri filme o Rambu, pa tudi za Na vrhu (1987), Pod ključem (1989) in Plezalec (1993).
Letno narisal tudi po sto različnih podob
Casaro je menil, da je ključ do dobrega plakata v tem, da "ujameš bistvo: tisti trenutek, tisti pogled, tisto držo, tisti gib, ki pove vse in strne celotno zgodbo. To je najtežji del," je leta 2021 povedal za The New York Times in dodal, da pri tem ne moreš goljufati.
Ustvaril je tudi plakate za Peščeni planet (1984), Zadnji kitajski cesar (1987), Princesa nevesta (1987), La Femme Nikita (1990) in Pleše z volkovi (1990).
Skupno je ustvaril več sto plakatov in v obdobju "špageti vesternov" letno narisal tudi po sto različnih podob.
Obudil ga je Quentin Tarantino
Casaro se je leta 1935 rodil v Trevisu in je že kot najstnik v zameno za vstopnice risal plakate na zidove lokalnega kina. Ko je bil star 21 let, je odprl lasten studio, potem pa ga je sodelovanje s filmskimi velikani, kot je producent Dino De Laurentiis, izstrelilo na svetovni oder.
Pred desetletjem se je po dolgih letih dela v tujini vrnil v domače mesto, leta 2020 pa je o njegovem življenju izšel dokumentarec The Last Movie Painter. Ustvarjati je prenehal po letu 1998, ko je filmska industrija z ročno narisanih umetniških del prešla na digitalna orodja.
Nazadnje je njegovo delo na poseben način obudil Quentin Tarantino, ki ga je povabil k oblikovanju plakatov, ki so se pojavili v filmu Bilo je nekoč ... v Hollywoodu.
