Intervju z Janom Štefančičem in Borom Šparemblekom, avtorjema nove slovenske komične serije Renato, ki je, četudi so epizode objavljene le na kanalu YouTube, že prepričala številne gledalce.
Slovenska komercialna produkcija se zadnja leta na področju serij drži preverjene formule: vsakih nekaj let lansira novo telenovelo, v ospredju katere so – kakopak – ljubezenska zgodba, spletke, družinski odnosi. Tovrstne serije, kot so Skrito v raju, Reka ljubezni, Usodno vino, pred male zaslone pritegnejo ogromno ljudi, a bolj kritični glasovi znajo pripomniti, da bi bil čas tudi za kaj drugačnega. Ne preveč zamorjenega, hkrati pa ne klišejskega. Dobro narejenega. Svežega. Izvirnega.
Do neke mere je njihove prošnje uslišala nova slovenska serija Renato. Nenavadna komedija se je brez prevelikega pompa pojavila na kanalu YouTube in z dovršeno produkcijo, talentiranimi igralci, izvirnim humorjem, predvsem pa specifičnostjo glavnega lika, nerodnega (tako pred kamero kot v vsakdanjih življenjskih situacijah) voditelja Renata, ki ga igra Miha Razdrih, prepričala presenetljivo število gledalcev.
Prva epizoda z naslovom Kosmate sanje je denimo zabeležila že 40.000 ogledov, kar je za serijo, ki je nastala zgolj iz entuziazma ustvarjalcev in z omejenimi sredstvi, spodoben uspeh.
Serija ima še en element, ki v slovenskem prostoru ni pogost: vanjo so vloženi "resnični" intervjuji z znanimi in manj znanimi slovenskimi strokovnjaki, ki jih opravlja nesposobni Renato. Gostje so med snemanjem mislili, da sodelujejo v pravem intervjuju za mladinsko oddajo, ne pa v komični seriji. Kaj se je zgodilo, ko so za to izvedeli in še več podrobnosti iz zakulisja snemanja serije sta nam razkrila njena ustvarjalca, Jan Štefančič in Bor Šparemblek.
Kako je padla ideja za serijo – tako like kot zgodbo?
Oba sva imela od malega željo posneti svoj film oz. serijo. V enem trenutku sva si preprosto rekla: kdaj, če ne zdaj in kje, če ne tukaj – v Cerknici.
Like sva ustvarjala glede na to, koga sploh imava na voljo, saj je bilo na začetku to le nekaj prijateljev: Miha Razdrih (Renato), Aleš Sečnik (Aleks), Beno Peček (Mirko) in Sandi Nemet (Koco).
Glede zgodbe pa: oba avtorja in glavni igralec smo vedno bili navdušenci nad lokalnimi televizijami in obskurnimi oddajami. Koncept lokalne televizije se nam zdi fascinanten. Kolektiv, ki ustvarja z ubornim državnim proračunom in mu ni treba skrbeti za gledanost. Potem pa se kdaj zgodi, da zaposlijo lokalne posebneže, ki ustvarjajo oddaje, to je bilo dovolj za našo inspiracijo. Kar se tiče mokumentarnega stila snemanja, smo se zgledovali po britanski seriji The Office, kar se tiče realnih intervjujev, pa po delih Sache Barona Cohena (Borat, Ali G itd., op. a.).
Kdo vse sodeluje pri ustvarjanju in produkciji, koliko časa ste potrebovali od ideje do realizacije?
Poleg glavnih igralcev (Miha Razdrih, Tines Špik, Jan Gerl Korenč, Neža Mihelič, Marijana Brecelj, Beno Peček), tonskega tehnika (Simon Bezek) in nekaj zvestih prijateljev na setu sva vse ostalo počela sama. Režirala, pisala scenarije, snemala, montirala, delala postprodukcijo, grafično podobo, sceno, bila producenta, voznika, čistilke in vse ostalo. Sama sva tudi financirala serijo. Na ta način pač delaš počasneje in čas leti hitreje. Od prvega sestanka do premiere je preteklo šest let.
Kako ste našli igralce?
Nekateri so najini prijatelji z občutkom za igro, ki so za to priložnost postali igralci. Nekatere igralce poznava osebno ali pa so prijatelji od prijateljev. Predstavili smo jim idejo, če želijo igrati v primitivni YouTube seriji, kjer bodo slabo plačani – in bili so za.
Serija je polna šal in zabavnih preobratov, nekatere so celo rahlo mejne ali pa na specifičen način nastavljajo ogledalo družbi (odnos do invalidov, Renatov odnos do žensk ...). Ste ustvarjalci kaj debatirali o tem, kako daleč bi radi šli s humorjem, ali se je to razvilo spontano?
Ne, o tem nisva debatirala. Edini faktor je bil, ali je ideja obema smešna. Ni bil cilj, da nastavljamo ogledalo, stvari so se zgodile spontano. Dogodki in šale v seriji so odraz najinih debat o življenju in dogodkih, ki so se takrat dogajali. Ne misliva, da bi gledalec, če mu 'nastavimo ogledalo', kaj drugače postopal v življenju, nisva naivna. Če že, bi v šali prepoznal soseda in se delal, da sam ni tak.
Umetniki si kdaj pripisujejo prevelik pomen v smislu prevzgoje družbe. To, kar delamo, je le zabava, nikakršno ogledalo. Če pa sva kdaj moralizirala, tega nisva počela, da bi spreminjala svet, ampak da dava 'gnoj' iz sebe in greva dalje. Na koncu je to vendarle samo nekaj pikslov, naloženih na internet.
Produkcija je za spletno serijo na zelo visokem nivoju. Ste morda razmišljali, da bi serijo poskušali spraviti tudi na televizijo?
No, na trenutke je zelo na nivoju, na trenutke pa spet ne. Kar lahko vidite, je največ, kar smo bili v dani situaciji sposobni. V produkciji nama je tudi primanjkovalo ljudi, kar je pomenilo, da je kdaj kamero držal nekdo, ki se s tem tudi sicer ukvarja, naslednji dan pa jo je držal kdo, ki ima dve levi roki in mu sicer ne bi dala v varstvo niti zaprtih zajcev. Ta serija se ne postavlja s tem, da bi bila tehnično brezhibna, ampak bolj s tem, da imamo neko svojo avtentičnost in 'jajca', da jo udejanjimo.
V začetni fazi smo s pilotno epizodo, ki je bila obupna, želeli prepričati Voyo, pa jih ni zanimalo, kar razumeva. Kasneje, ko sva vedela, da sva stvari izboljšala, pa si niti nisva več želela, da je najina serija med plačljivimi vsebinami, ampak sva komaj čakala, da bo lahko izdelek čimveč ljudi videlo na spletu. Pri tem projektu je bil smoter le uživancija in narediti stvari brezkompromisno, tako kot sama verjameva, da mora biti in da se ob tem zabavava. Denar naju ni zanimal, le to, da lahko uresničiva dolgoletno željo, dokler imava to možnost. Čas hitro leti in nikoli ne veš, kdaj je tvoj zadnji dan.
Kakšni so prvi odzivi?
Odzivi so dobri. Malo naju preseneča, da serijo gleda toliko starejših ljudi, tega nisva pričakovala. Nek starejši gospod, legendarni Cerkničan, ki ima skoraj sto let, pa nas je na Facebooku okaral, da gredo napisi v odjavni špici tako hitro, da se ne da nič prebrati. To se nama je zdelo simpatično.
Morda vas zanima tudi:
- Gledalci serije Skrito v raju opazili velik spodrsljaj: ste videli te napake? (Ena še posebej izstopa)
- Na POP TV prihaja nova serija: drama, čustva in tisto, kar Slovenci obožujejo najbolj od vsega
Predvsem zanimiv del serije so intervjuji, ki jih ima Renato z dejanskimi strokovnjaki na različnih (včasih tudi precej bizarnih) področjih, v seriji tudi predstavljenimi s pravimi imeni in priimki. Renato jim postavlja absurdna vprašanja, ki večinoma nimajo povezave z njihovim delom. Kako ste to snemali? So strokovnjaki vedeli, v kaj se spuščajo? Če ne, je bil kdo užaljen, ko je ugotovil, za kaj gre?
Gostje so bili povabljeni na snemanje mladinske oddaje, niso pa vedeli, da bodo ponesrečeni izseki uporabljeni v kontekstu komedije. Redki so po snemanju to ugotovili in bili zelo uvidevni in niso delali težav, za kar sva jim lahko samo hvaležna. Večinoma pa niso ugotovili, saj so bili intervjuji v večini iz normalnih vprašanj, da ne bi bili preveč očitni.
Goste smo kasneje obvestili, da smo snemali komedijo. Nekateri so razumeli, nekateri niso več odpisali, nekateri so bili jezni, kar tudi razumeva. Cilj je bil, da Renato izpade bedak, ne oni. Misliva, da so gostje to večinoma razumeli.
Koliko epizod boste skupno posneli? Načrtujete po zaključku še kakšen projekt?
Serija Renato ima devet epizod. Ne načrtujeva nič več, otroška želja je uresničena. Če pride poštena ponudba, se bova pustila nagovoriti. V primeru, da nam da nekdo popolnoma proste roke in nas dobro plača, potem se najbrž bomo lotili še česa. Pa sva prej rekla, da nisva naivna.
