Zanj je bil film način življenja.
"V 96. letu nas je zapustil Ljubo Struna (2. 3.1930–8. 8. 2025) sopotnik slovenskega filma od njegovih povojnih začetkov. Leta 2011 je na 14. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti in filmske kulture," so žalostno vest sporočili pri Slovenskem filmskem centru.
Žirija je Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju slovenske kinematografije Ljubu Struni podelila "za njegov izjemni ustvarjalni prispevek tako na področju domače filmske produkcije kot tudi pri številnih mednarodnih koprodukcijskih projektih".
Ob izkazani časti je Struna takrat povedal, da oceno filma vselej podajo gledalci, potem ko si film ogledajo. "Res je, da so pogosto v ospredju predvsem režiserji in je ostala filmska ekipa pogosto nevidna, vendar je nujno potrebna. Velikokrat se je izkazalo, kako pomembna je ekipa, ki je nevidna, za kamero. V tem vidim tudi velik pomen nagrade, ki sem jo prejel. Podelili so jo ne-režiserju, ne-umetniku. Menim, da je sporočilo te nagrade, da so okoli režiserja še ostali, zelo pomembni faktorji, ki ustvarjajo film," so njegove besede povzeli pri Slovenskem filmskem centru. Zanj je bil film "magija, ki te zajame". "Zato si zelo ponosen na nekaj, kar lahko soustvarjaš skupaj s celotno ekipo, ki stoji za teboj in s teboj," je takrat še dodal.
Med drugim so pri Slovenskem filmskem centru zapisali, da je Struna kot direktor filma in vodja snemanja sodeloval pri tujih celovečernih filmih od leta 1955, pa vse do leta 1992: "To so bili nemški, avstrijski in italijanski filmi, med njimi so bila tudi znana imena, kot sta režiserja Gillo Pontecorvo in Wolfgang Petersen."
Številni, ki so imeli priložnost sodelovati s Struno, imajo sodelovanje z njim ohranjeno v zelo lepem spominu. Med njimi je tudi producentka Dunja Klemenc (1943-2023), ki je Struno spoznala leta 1983 na snemanju filma Eva. Pri projektu je sodelovala kot njegova pomočnica. "Delo z njim je bilo zares ena sama velika radost, kajti redki so ljudje, ki nikoli ne povzdignejo glasu, predvsem kadar nastanejo problemi, in teh na Evi ni manjkalo. Ljubo je vsako prepreko odstranil mirno, ljubeznivo in z nasmehom," je svojo izkušnjo in delo z njim opisala Klemenčeva.
