V Divači, naselju, v katerem danes živi okrog 1700 prebivalcev, se je pred več kot 100 leti rodila Slovenka, ki je obnorela Jugoslavijo, bila na pragu Hollywooda, nato pa se odrekla svetovni slavi zaradi ljubezni.
V Divači v Sloveniji rojena Ita Rina, ena najlepših in najbolj nadarjenih igralk medvojnega obdobja, je bila prava zvezda evropskega filma, ki je na vrhuncu svoje kariere zavrnila Hollywood, da bi sledila ljubezni in ustvarila družino. Njena življenjska zgodba je polna dramatičnih preobratov, vzponov in padcev, ki bi lahko sami po sebi služili kot scenarij za film.
Očetu Jožefu in mami Mariji se je rodila kot Italina Lida Ida Kravanja leta 1907 v Divači. Med prvo svetovno vojno se je njena družina preselila v Ljubljano, kjer je obiskovala gimnazijo in kasneje delala v banki. Kljub temu, da ni bila najboljša učenka, je že kot najstnica sanjala o odrskih deskah in filmskih kamerah.
Leta 1926 so jo prijatelji prijavili na tekmovanje za miss Ljubljane, kjer je zmagala in kasneje osvojila tudi naziv miss Slovenije. Čeprav se je uvrstila na finalno tekmovanje za miss Jugoslavije v Zagrebu, se ga na željo svoje stroge matere ni udeležila, saj je ta verjela, da bi se morala raje posvetiti šoli in zakonu.
A njena izjemna lepota ni ostala neopažena. Kljub materinemu nasprotovanju so njene fotografije našle pot do berlinskih filmskih producentov, ki so ji ponudili priložnost za preizkusno snemanje. Kmalu zatem je, ne da bi obvestila družino, pobegnila v Nemčijo, kjer je podpisala triletno pogodbo s produkcijsko hišo Ostermayer.
Njeno prvo filmsko delo je bila manjša vloga v filmu Was die Kinder ihren Eltern verschweigen (Kaj otroci skrivajo pred starši), kar je bilo ironično simbolično, saj je tudi sama skrivala svojo pot v filmski svet pred družino. Njeno umetniško ime Ita Rina so ji izbrali producenti, ki so verjeli, da bo eksotično zvenelo na mednarodnem trgu. Preboj je doživela z vlogo v kontroverznem filmu Erotikon (1929), ki je postavil nove meje filmske drznosti tistega časa. Po pariški premieri so jo občudovalci dobesedno na rokah odnesli iz dvorane, kar je njeno ime izstrelilo med največje evropske filmske zvezde.
Njena najbolj znana vloga je prišla leto kasneje, ko je zaigrala v češki klasiki "Tonka Šibenice", kjer je upodobila prostitutko, ki izpolni zadnjo željo obsojenca na smrt. Ta vloga je utrdila njen status ene najboljših igralk svojega časa.
Kljub temu, da je bila na vrhuncu svoje kariere in na poti v Hollywood, je njeno življenje nenadoma zavilo v povsem drugo smer, ko je spoznala inženirja Miodraga Đorđevića iz Beograda. Zaljubila sta se na prvi pogled, kar je vodilo v njuno hitro poroko.
Da bi sledila ljubezni, se je odpovedala ponudbam iz Hollywooda in spremenila ime v Tamara Đorđević. Tudi vero je spremenila, saj je postala pravoslavka. Kljub temu, da je zaradi tega žrtvovala svojo kariero, se tega nikoli ni obžalovala. Z možem je živela mirno družinsko življenje, občasno snemala v Jugoslaviji, a se večinoma posvetila družini.
Med drugo svetovno vojno se je družina preselila v Vrnjačko Banjo, kjer je skrbela za moža, sina in hčer. Da bi družino preživela, je prodajala dragocenosti in nosila težke vreče z žitom, kar je bil velik kontrast njenemu nekdanjemu življenju filmske dive. Njenega moža, ki je zaradi politične izjave končal v zaporu, je iz ujetništva rešil nobelovec Ivo Andrić, ki je bil takrat jugoslovanski ambasador v Berlinu.
Po vojni sta se z možem zaradi njenih zdravstvenih težav preselila v Budvo, kjer sta zgradila hišo in tam živela do njene smrti leta 1979. Umrla je v 72. letu starosti med uničujočim potresom, ki je prizadel črnogorsko obalo, usoden je bil napad astme. Pokopana je v Beogradu na Novem groblju, poleg literarnega velikana Borisava Stankovića in kiparja Petra Ubavkića.
Ita Rina je za sabo pustila bogato filmsko zapuščino, a še pomembneje: nepozabno življenjsko zgodbo ženske, ki je zaradi ljubezni zavrnila Hollywood in izbrala mirno družinsko življenje v Jugoslaviji. Ni kaj, precej več, kot si je verjetno v prvih letih življenja v Divači predstavljala Lida Ida ...
