Ukradena in za skrivnimi vrati najdena Klimtova slika bo od novembra na ogled v Piacenzi

19. 10. 2020, 07:33 | Scena | Vir: STA

                            Ukradena in za skrivnimi vrati najdena Klimtova slika bo od novembra na ogled v Piacenzi (foto: profimedia) profimedia

Slika avstrijskega slikarja Gustava Klimta, ki je bila leta 1997 ukradena iz Galerije Ricci Oddi v Piacenzi, nato pa decembra 2019 skrivnostno najdena na vrtu omenjene galerije, bo od 28. novembra ponovno na ogled v galeriji. Portret ženske iz obdobja med letoma 1916 in 1918 je sicer veljal za eno najbolj iskanih ukradenih slik na svetu.

Portret mladenke z rjavimi lasmi, ki ga je Klimt naslikal v zadnjih letih življenja, bo po pisanju italijanske tiskovne agencije Ansa na ogled v slavnostni dvorani ter zaščiten s posebno vitrino.

Sliko so leta 2019 med deli na vrtu galerije našli v prej očem skritem prostoru. Ko so porezali bršljan, ki je obraščal zunanjo steno, so za njim odkrili vrata ter za njimi sliko, spravljeno v vrečo. Preiskovalci so nato po dobrem mesecu potrdili njeno avtentičnost.

Januarja letos sta po pisanju agencije Ansa storilca priznala, da sta ukradla in nato vrnila Klimtovo sliko. Vendar policija še vedno preiskuje poročanje lokalnega dnevnika Liberta', da naj bi odkupnino plačala lokalna banka.

Slika je bila ukradena februarja 1997 v času obnovitvenih del v galeriji, ko alarmi niso delovali. Tedaj so domnevali, da so tatovi pobegnili čez streho. Preiskava se je sprva osredotočila na paznike v galeriji, a so jo zaradi odsotnosti dokazov opustili.

Italijanska policija se je s tatvino ponovno ukvarjala leta 2014, ko so z novo tehnologijo preverili prstni odtis, ki naj bi ga tat pustil v galeriji.

Klimt (1862-1918) se je rodil na Dunaju, kjer je obiskoval šolo za umetno obrt. Od leta 1879 je delal pri slikarju Hansu Makartu, leta 1883 pa je odprl lasten studio, specializiran za stensko slikarstvo. Leta 1897 je na Dunaju ustanovil umetniško skupino Dunajska secesija.

V letih 1900-1903 je ustvarjal stropne alegorične poslikave za Univerzo na Dunaju. Začetek nove ustvarjalne faze v njegovem delu je pomenil Beethovnov friz, nastal za XIV. secesijsko razstavo leta 1902. V njej sta bili v ospredju ornamentika ter zlata barva, svoj vrhunec pa je doživela s sliko Poljub (1907/1908).