V gorah vse več reševanj nepoškodovanih pohodnikov, ki zaidejo ali nimajo ustrezne opreme

Letos je glede na lani zaradi znanih epidemioloških ukrepov in zaprtja dejavnosti težko podati ustrezne primerjave glede števila nesreč v gorah, je za STA dejal predsednik komisije za informiranje in analize pri GRZS Jani Bele.

V zadnjem obdobju sicer v gorah še ni bilo tako veliko obiskovalcev kot lani ta čas, ker so letos v visokogorju še snežne razmere, a Bele računa, da se bo čez približno dva tedna začela glavna sezona, s tem pa po pričakovanjih tudi porast nesreč.

Gorski reševalci so po statističnih podatkih, ki jo sproti objavljajo na spletni strani GRZS, letos doslej opravili 270 intervencij, helikopter, ki je čez poletno sezono za gorsko reševanje čez dan z ekipo stalno dežuren na brniškem letališču, je na pomoč letos do današnjega dopoldneva poletel 106-krat.

V gorskih nesrečah je letos doslej umrlo 15 oseb, pet oseb je umrlo zaradi drugih vzrokov, kažejo podatki GRZS, objavljeni do današnjega dopoldneva. Lani so v približno enakem obdobju gorski reševalci opravili 198 intervencij, v nesrečah pa je umrlo 18 gornikov, so za STA navedli pri GRZS.

V celotnem lanskem letu so gorski reševalci opravili 485 intervencij, helikopter je posredoval v 211 primerih, skupno pa je zaradi gorskih nesreč lani umrlo 16 oseb, 17 oseb pa je umrlo zaradi drugih vzrokov.

Je pa Bele izpostavil, da se povečuje število reševanj nepoškodovanih pohodnikov. Verjetno je teh reševanj več zato, ker v gore hodijo različni ljudje. Včasih so pohodniki naredili vse, da ne bi bilo treba klicati gorskih reševalcev, danes pa z uporabo mobilnih telefonov in različnim pogledom na samo življenje, ko je vse pri roki in je potem tudi pomoč zelo hitro pri roki, ljudje ne oklevajo glede tega, je dejal Bele.

Letos so do vključno petka gorski reševalci v intervencijah pomagali 76 nepoškodovanim pohodnikom, lani v enakem obdobju pa 59 nepoškodovanim pohodnikom.

Včasih je dobro, da če zaidejo v težave, iz katerih sami ne morejo, pokličejo pomoč, veliko akcij je pa tudi takšnih, ki se jih je prijelo ime "mobi akcije", ko pohodniki takoj, ko se kaj zaplete na poti, pokličejo reševalce, je dodal gorski reševalec. Velikokrat je razlog za klic na pomoč tudi pomanjkljiva oprema, kar se v zadnjem obdobju kaže predvsem pri tujih planincih.

"V tujini je skoraj obvezno, da pohodnik za težje vzpone najame gorskega vodnika, kajti tam so gore višje, prisotna sta večni sneg in led in nekako samo po sebi je umevno, da najamejo gorskega vodnika. Naši hribi pa so nižji in ljudje si mislijo, predvsem tujci, da to pa ni nič takšnega, in se velikokrat podajo na ture, ki jim nikakor niso dorasli," glede na izkušnje pravi Bele, ki pa opaža, da se tudi v naših hribih vse več tujcev poslužuje uslug gorskih vodnikov.

V Sloveniji je po njegovih podatkih okoli sto usposobljenih in licenciranih gorskih vodnikov, za nekatere je vodenje edini poklic. Na območju Triglava delujejo kakšni trije gorski vodniki, ki stalno vodijo pohodnike na najvišjo slovensko goro, ocenjuje Bele.

Sicer pa opaža, da se v teh dneh v slovenske gore vračajo tujci. Minule dni je v Kamniško-Savinjskih Alpa opazil veliko tujcev, prevladovali so planinci s Češke, za katere pa danes ne velja več, tako kot je včasih, da povzročajo nevarnosti in se v gore podajajo neprimerno opremljeni, je še povedal Bele.

Medtem podatki Generalne policijske uprave (GPU) kažejo, da je policija letos v prvih šestih mesecih obravnavala 54 gorskih nesreč, v primerljivem obdobju lani pa 43. Najpogosteje je šlo za gorske nesreče pohodnikov in turnih smučarjev, so na GPU navedli za STA.

Na GPU opozarjajo, da so v povezavi z nesrečami v gorah pomemben dejavnik informacije z družbenih omrežij, kjer neuki sezonski planinci črpajo informacije za svoje podvige.

"Prav na teh omrežjih večkrat zasledimo objave posameznikov, ki objavljajo nepopolne in slabe opise ter odgovarjajo na vprašanja začetnikov, ki jih vabijo k ciljem, ki jih tudi sami dobro ne poznajo. Z vidika varnosti in ogroženosti drugih obiskovalcev gora je to nevarno početje," opozarjajo na GPU.

Ob tem so posebej opozorili tudi, da je v visokogorju na osojnih legah v grapah še vedno nekaj snega, ki predstavlja nevarnost za zdrse tam, kjer planinska pot prečka snežišča. V vročih dneh, kot so te dni, pa velja, da se morajo pohodniki v gore odpraviti zelo zgodaj in imeti s seboj dovolj tekočine. Ljudje s kroničnimi boleznimi naj se teh podvigov v tem času izogibajo, so še poudarili pri GPU.

Pripravila Vesna Pušnik Brezovnik

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol