5. 10. 2020, 11:45 | Vir: STA
V Ljubljani poleti 75 odstotkov manj turističnih prenočitev
V Ljubljani so julija in avgusta letos našteli 160.341 turističnih prenočitev, kar je zgolj četrtina lanskega dosežka. Čez poletje je ostalo zaprtih sedem od 44 ljubljanskih hotelov. Še naprej se v prestolnici pripravljajo na december, ko želijo ob spoštovanju smernic zdravstvene stroke izpeljati čim več prireditev.
Ljubljana velja za eno tistih turističnih destinacij v Sloveniji, ki jih je globalna pandemija novega koronavirusa zaradi običajno visokega deleža tujih gostov prizadela sorazmerno bolj kot ostale. Direktorica Turizma Ljubljana Petra Stušek je izpostavila podatek, da je bilo v prvih osmih mesecih letošnjega leta v prestolnici ustvarjenih skupaj 425.178 nočitev, zgolj avgusta lani pa 335.132.
Tudi v glavnem mestu se je letos povečal delež domačih obiskovalcev - delež prenočitev julija in avgusta lani je bil 2,1-odstoten, v tem obdobju letos pa je presegel 14 odstotkov. Še naprej pa so veliko večino prenočitev opravili tuji obiskovalci, in sicer iz Nemčije, Italije, Nizozemske, Francije in Avstrije.
Zaradi manjšega obiska številni hotelirji tudi na višku sezone niso odprli hotelov. "Čez poletje je ostalo zaprtih sedem od skupaj 44 ljubljanskih hotelov. Na voljo ni bilo 458 sob oziroma 16 odstotkov vseh hotelskih kapacitet," je pojasnila Stuškova.
Od hotelskih obratov, ki jih Turizem Ljubljana zajema v svoji ožji statistiki, je trenutno odprtih 16 od 22 hotelov, na voljo je 1913 od skupno 2476 sob ali 3873 od 5022 ležišč. "Kako bo v prihodnje, pa je odvisno od več dejavnikov: epidemiološke situacije v Sloveniji in na tujih bližnjih trgih, stanja s prehodi meja in predpisanimi karantenami, vzpostavljenimi letalskimi povezavami, nenazadnje tudi od pomoči države," je opozorila Stuškova.
Ljubljana letos ne more računati niti na kongresni turizem
Večji poslovni dogodki letos so bili v celoti odpovedani in prestavljeni na prihodnja leta. "Skupaj s partnerji v destinaciji smo si prizadevali doseči dogovor z naročniki, da se dogodki prestavijo na jesenski termin 2020 ali pa v naslednje leto. Pri tem smo bili uspešni, saj je bilo trajno odpovedanih strokovnih ali znanstvenih srečanj minimalno," je pojasnila Stuškova.
"Hibridni dogodki se že kažejo kot trend prihodnosti, ki bo postal ustaljen model organizacije znanstveno-strokovnih dogodkov," je prepričana sogovornica. Organizatorjem tak format odpira nove možnosti pri pridobivanju udeležbe oseb, ki se doslej niso prijavljale za isto konferenco v klasični obliki. Kotizacije so nižje, ni potnih stroškov, pomemben pa je tudi prihranek časa za udeležence, ki vseeno pridobijo nova znanja. "Vendar je potrebno vzeti tudi v obzir pomemben vidik poslovnega turizma, to je neposreden stik udeležencev med seboj," je spomnila Stuškova, ki je prav zato prepričana, da v prihodnje tudi dogodki v živo ne bodo zatonili.
Kot čez poletje si bodo na Turizmu Ljubljana tudi jeseni in pozimi prizadevali izpeljati čim več prireditev kulturnega in športnega značaja, ob upoštevanju vseh varnostnih in zdravstvenih priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Novembra bo tako tradicionalno potekal festival November Gourmet Ljubljana, ki bo v obliki manjših dogodkov v sodelovanju z ljubljanskimi ponudniki gostinstva ponudil pestro in okusno paleto dogajanja, kolikor bodo razmere to dopuščale.
V pripravi program za praznični mesec december
"Želimo ga izpeljati v celoti oz. čim več, pri organizaciji pa bomo upoštevali takrat veljavne smernice NIJZ," je pojasnila sogovornica.
Ob vseh omejitvah Stuškova izpostavlja, da Ljubljana potrebuje dogajanje - zaradi meščanov, domačih in tujih obiskovalcev. Marsikaj je mogoče izpeljati ob upoštevanju pravil, četudi v omejenem obsegu. "Nagovarjali bomo obiskovalce iz Slovenije (kmalu bomo ponudili svež nabor paketov za jesensko-zimski čas) in bližnjih trgov - Italije, Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Madžarske, Srbije," je naštela.
Pri izpeljavi poslovnih dogodkov pa si na Turizmu Ljubljana želijo več razumevanja za sprostitev preveč striktnih omejitev glede števila udeležencev. "Organizatorji dogodkov točno poznajo vsakega udeleženca in imajo izreden interes, da udeleženci pridejo in tudi odidejo zdravi, ker je od tega odvisna nadaljnja organizacija poslovnih dogodkov in s tem njihovo preživetje," je spomnila Stuškova.
Glede prostorskih zmogljivosti konferenčnih prizorišč v luči covida-19 tako med drugim navaja primer Grčije, kjer je v novem standardu kapaciteta prizorišč prepolovljena glede na čas pred epidemijo - dvorana za 1000 oseb lahko denimo sedaj sprejme maksimalno 500 oseb, s čimer se zagotavlja ustrezna fizična oddaljenost.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
