V Slovenski kinoteki razstava o Štiglicu, velikem režiserju in zagrizenem borcu za slovenski film

France Štiglic: Filmska zapuščina

24. 3. 2021, 07:00 | Scena | Vir: STA

                            V Slovenski kinoteki razstava o Štiglicu, velikem režiserju in zagrizenem borcu za slovenski film (foto: Daniel Novakovič/STA) Daniel Novakovič/STA

V novih razstavnih prostorih Slovenske kinoteke bodo v četrtek odprli svojo prvo lastno razstavo France Štiglic: Filmska zapuščina. Kustosinja in vodja muzejskega oddelka Špela Čižman je dejala, da bo jedro postavitve zapuščina, ki jo je Štiglic zapustil kinoteki, gradivo pa dopolnjujejo predmeti iz drugih institucij in zasebnih zbirk.
 

Štiglicu posvečeno razstavo so v Slovenski kinoteki začeli pripravljati že pred letom 2019, ko je minilo 100 let od njegovega rojstva, a se je nato obnova novih kinotečnih prostorov zavlekla, zato jo bodo predstavili šele letos. V 180 kvadratnih metrov velikem razstavišču Slovenske kinoteke je bila sicer lani kot prva na ogled gostujoča razstava ob 100. obletnici rojstva Federica Fellinija, letos pa bo na vrsti prvi občasni kinotečni samostojni razstavni projekt za ta prostor, ki bo na ogled do decembra.

Špela Čižman je spomnila, da je bil Štiglic eden pomembnejših slovenskih filmskih režiserjev. "Bil je predvsem inovator, ki je iskal nove filmske izzive in se je tudi preizkusil v različnih žanrih. Ustvaril je denimo kriminalko, partizanske filme, komediji... Film je odkrival tudi v tehnološkem smislu in se je prvi spopadel s cinemaskopskim formatom ter bil eden prvih režiserjev v Sloveniji, ki je delal barvni film. Kot vemo, pa se je zelo zavzemal za izboljšanje položaja filma znotraj slovenske oziroma jugoslovanske kulture, saj je imel občutek, da gre za zapostavljeno umetniško zvrst," je povedala.

Predstavitev Štigličevega dela skozi fotografije, dokumente, predmete in arhivske posnetke

Na razstavi bo po besedah kustosinje predstavljenih tako Štigličevih 15 celovečernih filmov, med katerimi so denimo Na svoji zemlji (1948), Dolina miru (1956), Balada o trobenti in oblaku (1961), Tistega lepega dne (1962) in Ne joči Peter (1964), pa tudi njegov televizijski opus, ki zajema pet serij.

Veliko bo fotografskega gradiva, saj je bilo tega po besedah kustosinje v Štigličevo zapuščini veliko, prav tako pa so številne z režiserjem povezane fotografije hranili v kinotečni zbirki. Prav tako je številčno dokumentarno gradivo, predvsem povezano z nastajanjem filmov, kot so snemalne knjige, scenariji, razna poročila s snemanj, zgodborisi in tudi promocijsko gradivo, nekaj bo kostumov iz Štigličevih celovečercev, prav tako bodo na ogled filmski plakati. Bo pa režiser predstavljen tudi kot pedagog in kulturni politik.

Špela Čižman je kot zanimivost izpostavila pismi, ki sta jih Štiglicu v imenu Kirka Douglasa poslali njegova žena in tajnica, ko ga je vabil k sodelovanju pri filmu Amandus (1966). Predstavljenih bo tudi nekaj dopisovanj z drugimi filmskimi ustvarjalci in s pisateljem Miškom Kranjcem, saj je Štiglic ustvaril priredbo njegovega romana Strici so mi povedali za televizijsko nadaljevanko leta 1984, prav tako sta že poprej sodelovala pri filmu Povest o dobrih ljudeh (1975).

Nekaj bo tudi televizijskih arhivskih posnetkov s snemanj, projecirani bodo odlomki iz celovečercev, fotografsko gradivo pa bo predstavljeno tudi na zaslonih na dotik, kar bo dalo postavitvi interaktivno noto. Prav tako bodo po besedah sogovornice na razstavi dobile mesto pomembne Štigličeve nagrade, denimo bronasti lev, ki ga je leta 1947 za kratki dokumentarni film Mladina gradi prejel na Beneškem filmskem festivalu. Je pa kustosinja spomnila, da je bil Štiglic za film Deveti krog (1960) nominiran za tujejezičnega oskarja.

Pedagoška nota, bogata spremljevalna publikacija ter filmski program

Po besedah Špele Čižman bo razstavo določala tudi pedagoška nit. Tako bodo lahko mlajši obiskovalci skozi razstavo spoznavali osnovne filmske pojme, s katerimi se bodo srečali med ogledom, na koncu razstavne poti pa bo postavljen manjši pedagoški kotiček, v katerem se bodo lahko obiskovalci vživeli v vlogo režiserja.

Razstavo spremlja bogat zbornik razprav in razstavni katalog obenem z naslovom France Štiglic: Filmska zapuščina, v katerem so zbrana besedila generacijsko različnih domačih filmskih publicistov in teoretikov, pa tudi raznovrstno razstavno gradivo. Kot je v uvodniku h katalogu zapisal njegov urednik Andrej Šprah, vodilo avtorjev in avtoric besedil v zborniku "ni bila toliko težnja po ponovnem sistematičnem pregledu Štigličevega opusa iz nove časovne perspektive, temveč predvsem želja, da podamo nov vpogled v tiste vidike njegove ustvarjalnosti, ki so v trenutni slovenski filmski misli pustili najgloblji pečat".

Med 25. in 28. marcem pa bodo na Bazi slovenskih filmov v programu V dolini miru na ogled tudi spletne projekcije sodobnih kratkih filmov slovenskih režiserjev, ki obujajo ali tematizirajo prvine Štigličevega opusa, so sporočili s kinoteke. Ob izbranih petih filmih - Kdo se boji črnega moža? Janeza Lapajneta, Trst je naš! Žige Virca, To je Slovenija Urše Menart, Seme radosti Ane Cerar in animiranega Celica Dušana Kastelica - bo dostopen tudi pogovor z avtorji.

Pripravila Maja Čehovin Korsika