»Včasih je glas, ki seže do nas prek stoletij, lahko boljši kompas od tistega, ki je do vratu pogreznjen v aktualnost«

V Klasični Beletrini bo vsako leto izšlo pet svetovnih klasikov, romanov in zbirk novel, večinoma v novih prevodih. Vse knjige so tudi estetsko oblikovane, vezane v platno in opremljene s spremnimi besedami sodobnih slovenskih izvedencev in strastnih bralcev klasike. Nova zbirka prinaša živa in temeljna literarna dela. Gre za knjige za vse in za vse čase.

Kako je nastajala zbirka Klasična Beletrina?

Uredniški odbor – dr. Janko Kos, Mitja Čander, Aleš Šteger in jaz smo se kar nekaj časa dobivali in pretresali predloge, naslove, za katere je vsak od nas menil, da bi sodili v novo zbirko. Pri tem smo se držali dogovorjenih okvirjev: v izbor so prišle tiste od knjig iz zakladnice svetovne književnosti, za katere smo ocenili, da bi jim koristil osvežen prevod ali pa da so prevodi še vedno aktualni, knjiga pa zunaj knjižnic ni dosegljiva. Poleg tega zbirka zapolnjuje nekaj prevodnih vrzeli. Pogoj za uvrstitev na seznam je bila tudi letnica izida posameznega dela: ustavili smo se pri letu 1950. Ko smo imeli nabor naslovov, je sledilo jezikovno preverjanje prevodov, dosegljivost naslovov posameznih avtorjev. Dr. Janko Kos je imel pri tem pomembno in zelo dobrodošlo vlogo. Gre za izjemnega literarnega strokovnjaka, ki premore težko primerljiv pregled nad književnimi deli svetovne književnosti.

Klasiki so knjige, h katerim se vračamo. Jih znova prebiramo in predelujemo v različnih osebnih in družbenih obdobjih oz. zakaj in kdaj brati klasike?

Berimo in plešimo. Ti dve zabavi ne bosta nikoli škodovali svetu, je rekel Voltaire. Sicer pa je branje izjemne literature po mojem mnenju pomembno, ker nam omogoča globlje razumevanje zgodovine, kulturnih kontekstov, prepričanj in vrednostnega sistema, ki jih imamo danes. Časi se spreminjajo, ljudje in vprašanja, ki si jih zastavljamo o življenju pa precej manj. Mislim, da zaradi branja bolje razumemo tudi sebe.

Kaj so sporočila klasik, knjig za vse čase, današnjemu času in človeku?

Od naše zbirke si želim predvsem, da bi osvežila spomin bralcev na to, da ob sodobni literaturi obstaja še tista druga, ki je že prestala preizkus časa. In da so vprašanja in vsebine, ki so človeka nagovarjale pred desetletji, zelo podobne današnjim. Svet se ni začel z nami, in če bomo lahko brzdali svoje apetite, se z nami tudi ne bo končal. Zdi se mi, da je včasih glas, ki seže do nas prek stoletij, lahko boljši kompas od tistega, ki je do vratu pogreznjen v aktualno, a zgolj trenutno življenjsko situacijo.

Ob snovanju zbirke Beletrininih klasikov ste verjetno marsikatero knjigo ponovno prebrali, katero med izbranimi deli v zbirki vas je najbolj nagovorilo?

Lahko bi rekla, da vsako na svoj način. Swiftova Gulliverjeva potovanja so me navdušila s svojo večplastnostjo in aktualnostjo, Izpovedi bleferja Felixa Krulla so me znova opomnile, da ima Thomas Mann ob pronicljivosti in pretanjenem občutku za opazovanje človekove duševnosti tudi smisel za humor, Cesar Portugaljije Selme Lagerlöf z ganljivo zgodbo, če izpostavim samo nekaj knjig prvega letnika. Se pa zelo veselim branja novih prevodov del. Prevajalci, ki sodelujejo pri zbirki Klasična Beletrina, so zares vrhunski. Delo prevajalcev je namreč tisto, ki zaznamuje naše sprejemanje velikanov svetovne književnosti in vem, da bo bralska izkušnja ob takšnem naboru prevajalcev zanesljivo najboljša možna.

Prvi letnik Klasična Beletrina je precej reprezentativen za celotno zbirko?

Takšen je bil zagotovo naš namen, da. V prvem letniku zbirke najdemo novele, nov natis že obstoječega prevoda ter tri izjemne nove prevode vrhunskih avtorjev, od tega dva prevoda Nobelovih nagrajencev. Vse knjige imajo tudi odlične spremne besede strokovnjakov s področja filozofije, literarnih ved in jezikoslovja. Tudi tematsko so zelo raznolike, vsak bralec bo zagotovo našel knjigo zase.

V vsak letnik klasikov ste vključili vsaj eno knjigo novel, je za to kakšen poseben razlog?

Seveda, razlog za to, da smo poleg romanov v zbirko vključili še druge krajše prozne zvrsti – novele, kratke zgodbe – je v tem, da smo želeli zbirko nekoliko razširiti v konceptualnem smislu in uvrstiti vanjo tudi prozna dela, ki so prav tako kot romani pomembno zaznamovala prozno ustvarjanje preteklih stoletij. Na ta račun bomo lahko v okviru zbirke brali tudi npr. Cervantesove in Čehove novele ter kratke zgodbe George Eliot, torej dela, ki so vsekakor nespregledljivi del izjemne literarne dediščine, a v marsikateri zbirki, ki je izhajala v preteklih desetletjih, niso bila zastopana.

Klasična Beletrina prinaša temeljna literarna dela, ki ne smejo manjkati v nobeni domači knjižnici. Gre za zbirko, ki bo s svojo brezčasnostjo prehajala med generacijami?

Na to vsekakor upamo. Glavnina del v zbirki Klasična Beletrina je bila nekoč že prevedena in jih mnoge generacije že poznamo. Prevodi pa imajo to nerodno značilnost, da se starajo hitreje kot izvirniki. Poleg tega je bilo kar nekaj literarnih del prvič prevedeno posredno – torej preko kakšnega drugega jezika, ne neposredno iz izvirnika. Z našo zbirko bodo ključna dela svetovne književnosti postala dostopnejša tudi mlajšim generacijam, ki bi se mogoče težje odločile za branje del, kjer bi jim nekoliko arhaičen jezik predstavljal oviro pri branju.

Z Woltom do Beletrinine knjige

Po novem lahko izbrane uspešnice iz Beletrinine knjigarne v Ljubljani naročite preko Wolta. V manj kot uri, kar ste opravili naročilo, boste že lahko listali knjigo, vi ali nekdo, ki ste mu jo podarili in jo poslali na njegov naslov. Med 50 knjigami, ki so v ponudbi, je tudi I. letnik Klasične Beletrine.

Beletrinina knjigarna na Woltu je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 17. uro in v soboto med 11. in 14. uro, naročila pa je mogoče oddati tudi dan prej.

Prispevek je za Metropolitan napisala Vanda Božič

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord