Katarina Zubak: Vsak prodajalec je najbolj zadovoljen takrat, ko se kupec vrne

31. 5. 2017, 14:01 | Scena | Vir: Liza

Včasih je bil obisk trgovine dogodek - tam so se srečale gospodinje, izmenjale zadnje govorice, novice in nove recepte.

Trgovine in prodajalci so bili praktično v središču dogajanja vsakega mesta in vasi, dogodek dneva in za v trgovino so se gospe vedno lepo oblekle in naličile.

Danes? Danes je nakup hrane postal nekaj hitrega in neosebnega, vsakodnevna tekma kupca, tekočega traku in resnega prodajalca. A še vedno ljudje radi zaidejo v trgovino, da srečajo sosede in rečejo kakšno o politiki in vremenu, zato še posebej cenijo prijazne in odprte prodajalce. Trgovec vendar mora biti vaš najboljši sosed.

Pred Mercatorjevo akcijo Naj prodajalec smo se pogovarjali s Katarino Zubak iz Borovnice, ki pa prodaja in z iskrenim nasmehom vsak dan očara kupce v Mercatorju za Bežigradom. Katarina, ki jo večina prijateljev in tudi strank kliče Kata, je lani prišla celo med štiri najboljše prodajalce v Sloveniji, kar v poslovnem sistemu s 10.000 zaposlenimi niti ni mačji kašelj.

Finalistka izbora za najboljšega prodajalca v Sloveniji zagotovo ni naključno zašla v trgovino? Ste si vedno želeli delati v trgovini, z ljudmi?

Katarina: Joj, ja, moje življenje je roman in se še vedno nadaljuje. Seveda sem imela v otroštvu kup želja, kaj bi rada postala, in prav vse so bile povezane z delom z ljudmi. Samo da sem bila v družbi, v stiku z ljudmi. Ampak to, da sem postala prodajalka, je prišlo v srednji šoli. Hodila sem na trgovsko šolo in nato končala še ekonomsko akademijo. Razmišljala sem tudi, kako bi si kupila avto, si zgradila hišo, skratka čim prej sem želela imeti svoj denar. Delati sem tako začela že pri 17 letih, najprej je bila na vrsti praksa in nato že zaposlitev.

Pa vam je kdaj žal, da ste trgovka? Se kdaj naveličate ljudi?

Katarina: Ne, nikoli. Ni mi žal za to odločitev. Zelo rada se pogovarjam s kupci, jim svetujem, včasih se tudi pošalimo. To je res lepo. Saj veste, človek ni samo človek z imenom in priimkom. Človek mora imeti tudi obraz in hrbtenico. Ne moreš biti pristen in prijazen z ljudmi zato, ker moraš, ampak zato, ker si tak, ker želiš biti prijazen z ljudmi. Saj veste – dobro se z dobrim vrača.

Kako pa je, če ima Katarina v službi slab dan?

Katarina: Nikoli mi ni videti, da imam slab dan. Svoje težave rešujem zunaj. Nikoli ne pustim, da mi težave pridejo do živega, vedno grem z nasmehom in dobro voljo naprej.

Kaj pa delavnik? Vam ustreza?

Katarina: Ja, všeč mi je delati v turnusu. Seveda je delati dopoldne, ko smo ob pol dveh popoldne, ker začnemo ob šestih jutraj, že konec, morda bolj prijetno, saj imaš še ves popoldan zase in za svoje stvari. A ni mi težko. Saj je veliko poklicev, ko morajo ljudje delati tudi ponoči, pa se nihče ne pritožuje. Če človek rad dela, ni nič težko. Ob nedeljah naša trgovina ni odprta, zato pa hodimo pomagat drugam.

Kaj pa mislite, zakaj vas imajo kupci radi? Zakaj so glasovali prav za vas?

Katarina: Kaj pa vem? Pravijo, da sem najbolj prijazna, čeprav se včasih tudi razjezim nanje in sem zelo direktna. Mislim, da ljudem veliko pomeni, da jih opazim, da se jim nasmehnem in da se pogovarjam z njimi. Ljudem je všeč, da jih prodajalci ne ignorirajo, ampak da jih tudi kaj vprašajo in tudi, da si kaj zapomnijo o njih. Zelo rada ljudem svetujem. Veliko ljudi pride v trgovino tudi s svojimi problemi in kar nekaj mi jih je že reklo, da vse pozabijo, ko se jaz pohecam z njimi. Me pa prav vsi redni kupci poznajo po imenu in jaz njih. Saj veste, svete Katarine ni mogoče pozabiti.

Je v družini še kakšen trgovec?

Katarina: Ne, edina sem, a prav vsi delamo z ljudmi. Vsi imamo radi ljudi. Želela sem biti stevardesa, pa mi je oče rekel, naj raje ostanem kar na tleh. Saj vam pravim, rada sem prodajalka. Morda to ni enako kot stevardesa a vseeno mislim, da nas imajo ljudje radi. Zdaj je še toliko težje, ker je konkurenca res velika, a saj to ni nič slabega. Poskušamo delati dobro in gremo naprej.

Zagotovo je za dobro počutje zelo pomemben tudi kolektiv, sodelavci?

Katarina: Seveda, to je zelo pomembno. To povezovanje in sodelovanje med seboj. Moraš biti ekipa. Tudi drugače se dobro razumemo, večina v kolektivu nas je mladih.

Kdo pa raje klepeta z vami, stari ali mladi?

Katarina: Vsi ljudje radi govorijo in klepetajo, ko pridejo v trgovino. Veste, kaj je danes problem – ljudje niso navajeni, da si prijazen z njimi, da jih ogovarjaš. V večini trgovin prodajalci niso tako prijazni. A kaj hočemo, rada osvajam ljudska srca.

Kako pa reagirate, če je kakšen kupec še posebno neprijazen in siten?

Katarina: Moj najboljši odgovor je vedno, samo da si živ in zdrav, drugo bo že. Ljudje na to nimajo odgovora, potem se sprostijo in začnejo klepetati. To je moj najbolj znan stavek.

Kje pa najraje delaš v trgovini?

Katarina: Na blagajni imaš tisti direktni stik z ljudmi, tam jim moraš pogledati v oči. Na blagajni se največ pogovarjaš, tam se zgodi tista povezava: kupec–trgovec.

Pa poslušate tudi želje kupcev in nato spreminjate ponudbo?

Katarina: Seveda jih poslušamo, a na vse želje tudi mi nimamo odgovora. Velikokrat jim ponudim alternativo, ki je po navadi prav tako dobra. Vedno pa se potrudimo in naročimo.

Katarininih 5 NAJ lastnosti dobrega prodajalca:

• prijaznost

• iskrenost

• direktnost

• pristopnost

• domačnost.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri