Za italijanskega renesančnega slikarja Rafaela usodna zdravniška napaka

Raziskava

20. 7. 2020, 17:23 | Scena | Vir: STA

                            Za italijanskega renesančnega slikarja Rafaela usodna zdravniška napaka (foto: Profimedia) Profimedia

Za italijanskega renesančnega slikarja in arhitekta Rafaela, ki je najverjetneje trpel za pljučnico, naj bi bilo usodno puščanje krvi, je pokazala najnovejša raziskava okoliščin umetnikove smrti. Zdravniška napaka je le še poslabšala njegovo zdravje in ga vodila v prezgodnjo smrt, poroča britanski The Guardian.

Raziskava zgodovinarjev na univerzi Milano-Bicocca je izločila prejšnje teorije o malariji, tifusu in sifilisu ter sklenila, da je Rafaela, ki je najverjetneje imel pljučnico, še bolj oslabilo puščanje krvi - starinski postopek izpusta krvi za zdravljenje mnogoterih bolezni.

"Ker ni trpel za boleznijo na črevesju, smo postavili hipotezo pljučnice," je za The Guardian dejal eden od avtorjev raziskave in raziskovalec zgodovine medicine na univerzi Michele Augusto Riva.

"Prepričani pa smo, da je puščanje krvi prispevalo k umetnikovi smrti. Takratni zdravniki so bili navajeni puščati kri za zdravljenje različnih bolezni, a po tem načinu zdravljenja običajno ne bi posegli za bolezni pljuč. Rafael zdravnikom ni razkril vzroka bolezni ali svojih simptomov, zato so nepravilno uporabili puščanje krvi," je dodal.

Avtorji raziskave so zapisali, da so "slabi opisi tistega časa poročali le o vročini kot vzroku smrti", medtem pa so govorice o razuzdanosti "vodile v mit, da je trpel za sifilisom in da je bila spolno prenosljiva bolezen poglavitni razlog smrti".

Primerjali so opis zadnjih tednov pred umetnikovo smrtjo iz knjige Življenja umetnikov, v kateri je slikar, arhitekt, pisatelj in zgodovinar Giorgio Vasari napisal, da je imel Rafael po strastni noči "silovito vročino" ter da so mu zdravniki, ki so menili, da se je le pregrel, "nepremišljeno puščali kri". Druga pričevanja sodobnikov so nakazovala eno- do dvotedensko inkubacijsko dobo bolezni.

"Ti viri nudijo dodatne informacije o umetnikovi smrtonosni bolezni: bila je akutna bolezen, za katero je bila značilna visoka in nenehna vročina," so zapisali avtorji. "Pravzaprav ga bolezen ni takoj vodila v smrt, ampak je trajala eden do dva tedna. Prav tako ni bila tako huda, da bi mu preprečila ureditev poslednjih zadev, med drugim oporoke," je še povzel The Guardian.

Raffaello Santi je štel 37 let, ko je na dan svojega rojstnega dne 6. aprila 1520 umrl v Rimu, osem dni potem, ko je zaradi vročine obležal. Številni muzeji po Italiji imajo letos postavljene razstave njegovih del, da obeležijo 500-letnico umetnikove smrti.