Za Rdečo kompozicijo si dražbena hiša Christie's obeta od 12 do 18 milijonov

6. 9. 2020, 08:55 | Scena | Vir: STA

                            Za Rdečo kompozicijo si dražbena hiša Christie's obeta od 12 do 18 milijonov (foto: profimedia) profimedia

Newyorška avkcijska hiša Christie's bo 6. oktobra na dražbo del 20. in 21. stoletja dala sliko ameriškega umetnika Jacksona Pollocka z naslovom Rdeča kompozicija. Zanjo se po pisanju spletnega portala Art Daily nadejajo iztržiti od 12 do 18 milijonov dolarjev.

Rdeča kompozicija je pomembno zgodnje delo v opusa umetnika, čigar tehnika kapljanja in polivanja barve po platnu je povzročila revolucijo v umetnosti 20. stoletja. Nastala je neposredno po njegovi seriji Zvoki v travi in je med prvimi slikami, v katerih je Pollock barvo osvobodil posegov s čopičem ter ji omogočil, da je sama zavzela obliko.

Po besedah Barretta Whitea iz avkcijske hiše so pri Christie's navdušeni, da jim je bila zaupana prodaja tega zgodnjega in pomembnega dela iz zbirke Muzeja Everson. Prodajo zadnje umetnikove slike iz leta 1946 je opisal kot izjemno redko priložnost za "pridobitev Pollockovega dela muzejske kakovosti", ki zaznamuje preboj v njegovi znameniti tehniki kapljanja.

Slika je bila doslej v zbirki Muzeja Everson v mestu Syracuse v ameriški zvezni državi New York. V muzeju jo prodajajo v želji, da bi pridobili sredstva za nakup del manj znanih in predstavljenih umetnikov. Z delom izkupička pa bodo ustanovili sklad, ki bo namenjen vzdrževanju zbirke.

Odločitev o prodaji je v skladu s smernicami Ameriškega združenja muzejev, podprla pa sta jo upravni odbor muzeja in tudi fundacija, ki sta jo ustanovila Dorothy in Marshall M. Reisman, ki sta delo muzeju podarila leta 1991.

Leta 1912 rojeni Pollock je v New Yorku študiral pri Thomasu Hardu Bentonu, ki je nanj naredil vtis predvsem zaradi ekspresivnosti in dinamičnosti forme. Hitro je odkril tudi Picassa, Miroja in evropske nadrealiste. Formalni študij se mu je zato zazdel odveč in umaknil se je v samoto.

Sprva so bili njegovi uspehi skromni, prelomnico je pomenilo njegovo srečanje z Willemom de Kooningom in še nekaterimi predstavniki ameriške avantgardne scene. Pomemben korak v njegovi karieri je pomenilo tudi srečanje z zbirateljico Peggy Guggenheim, saj je z njim podpisala petletno pogodbo in mu naročila sliko velikih dimenzij. Dokončno pa se je uveljavil na razstavi Umetnost tega stoletja, ko ga je kot obetavnega umetnika prepoznal kritik Clement Greenberg.

Na Long Islandu je začel eksperimentirati s tekočimi barvami. Najprej je platno snel s stojala, nato tudi s stene in ga položil na tla. Velike čopiče je kmalu zamenjal za palice ali pa je barvo na platno nanašal kar iz pločevinke, jo mešal z drugimi materiali, denimo s peskom in zdrobljenim steklom, predvsem pa je s tehnike slikanja iz zapestja prešel na slikanje s celo roko in nato s celim telesom.

Tehnika kapljanja predstavlja eno zaključnih faz spontanega avtomatizma, ki ima korenine v nadrealizmu, vendar ga je Pollock stopnjeval do bolj dinamičnega akcijskega slikarstva. Ta najslavnejša faza je pri Pollocku trajala le štiri leta. Nato je njegova paleta začela dobivati temnejše tone, spet se je v kompoziciji začela pojavljati figura.

Kljub prodoru na evropsko umetniško sceno, kjer se je predstavil z veliko retrospektivo v Parizu, je njegovo duševno zdravje načel alkohol, ki se mu je začel predajati že zelo zgodaj. Večino časa v ateljeju je preživel v manični hiperaktivnosti ali depresivni pasivnosti. Pri 44 letih je umrl v prometni nesreči.