Leta 2020 so na Vrhniki odkrili izjemno najdbo – rimski leseni sod, ki je v vodi preživel kar dve tisočletji. Poleg lesa so se ohranili tudi napisi in žigi, ki razkrivajo sledi njegovih nekdanjih lastnikov.
V Zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana bo na ogled razstavo Sod, ki je v vodi preživel dve tisočletji, na kateri bo predstavljen izjemno dobro ohranjen lesen rimski sod, odkrit med izkopavanji na Vrhniki. Skoraj 2000 let stara najdba priča o izdelavi in uporabi lesenih sodov v rimskem obdobju.
Izjemno redka najdba
Vodja terenskih del arheoloških raziskav Matej Draksler iz Skupine STIK je na novinarski konferenci povedal, da so sod odkrili na Kočevarjevem vrtu na Vrhniki v okviru izkopavanj ob gradnji stanovanjske hiše. Omenjeno območje je arheologom dobro poznano, zato so pričakovali, da bodo odkrili ostaline iz obdobja rimske naselbine Nauportus. Odkrili so temelje stavb iz 1. stoletja pr.n.št. in nato porušene pred koncem 1. stoletja n.št.. V kontekstu skladišč v neposredni bližini, raziskanih leta 2005, menijo, da je šlo za gospodarska poslopja.
View this post on Instagram
Odkrili so tudi sistem jarkov za odvodnjavanje, zbiralnik za vodo, številne keramične in steklene najdbe pa tudi novce. Izjemno odkritje pa predstavlja že omenjeni leseni sod. Kot je poudaril Draksler, gre za redko najdbo, saj so v arheoloških plasteh organski materiali le redko ohranjeni. Da se ohranijo, potrebujejo posebne pogoje, denimo ilovico in visoko podtalnico, kot v primeru soda z Vrhnike.
Zgodba o rimskem sodu
Zanimiva je po Drakslerjevih besedah tudi zgodba soda, ki so ga, ko je odslužil svojo osnovno vlogo, uporabili kot opaž v zbiralniku za vodo. Izkop in dvig soda sta bila po Drakslerjevih besedah težavna, saj je dno ležalo približno tri metre globoko, pod nivojem podtalnice, del soda pa je segal zunaj območja izkopavanja. Z odgovorno konservatorko so se odločili, da polovico soda, ki v višino meri približno 1,7 metra, dvignejo, drugo pa pustijo na licu mesta in jo zaščitijo.
Izkopani del soda so nato prepeljali v Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Konservatorka-restavratorka Katja Kavkler iz Restavratorskega centra ZVKDS je pojasnila, da je moker les izjemno občutljiv material. Z dog oziroma lesenih desk, iz katerih je sestavljen sod, so najprej odstranili površinske nečistoče, sledilo je večmesečno globinsko čiščenje z namakanjem v demineralizirani vodi ter utrjevanje z melaminsko smolo, ki je prav tako trajalo več mesecev.
Trenutno je sod v fazi sušenja
S sušenjem soda so začeli poleti 2022. Obiskovalci bodo tako sod videli v procesu sušenja, s trakovi pripetega na kovinsko stojalo. Po besedah kustosinje razstave Bernarde Županek iz Mestnega muzeja Ljubljana je sod izdelan iz jelovih dog, povezanih z obroči iz viter oziroma šibja. Dendrokronološka analiza je pokazala, da je bil izdelan po letu 27 pr.n.št.
View this post on Instagram
Med najzanimivejšimi podrobnostmi vrhniškega soda so oznake oziroma trije vrezani napisi in vžgan žig. Kaj je bilo v sodu, ni mogoče zanesljivo ugotoviti, Rimljani pa so v lesenih sodih shranjevali predvsem vino, lahko pa tudi vodo, pivo, kis, garum - ribjo omako, sol, žito, granatna jabolka, celo jajca, je še povedala. V razstavo so vključili tudi dogo soda, izdelanega iz lesa jelke ali macesna, ki so ga leta 2019 odkrili na Cimpermanovi ulici na Prulah v Ljubljani in izvira s konca 1. stoletja pr.n.št. oziroma iz prvih desetletij 1. stoletja n.št., ter sodoben lesen hrastov sod.
Razstavo, ki bo na ogled do 21. marca 2027, bo spremljal program strokovnih vodstev in vinskih pokušin.
