Vožnja z avtobusom včasih ni bila prav udobna ...
Ljubljanski potniški promet je zadnja leta vse bolj usmerjen v trajnost. V vozni park počasi vpeljujejo vodikove avtobuse, ki naj bi začeli voziti letos, v obtoku so že hibridni avtobusi, načrtujejo tudi razpis za baterijske avtobuse.
A starejši uporabniki ljubljanskih avtobusov se še spomnijo časov, ko so bili avtobusi z oblazinjenimi sedeži in nizkim podom za vstop in izstop namesto stopnic, ki se nam zdaj zdijo povsem običajni in spadajo celo med najstarejše v LPP-jevem voznem parku, pravzaprav luksuz.
Takrat so vozni park namreč sestavljali tudi avtobusi MAN SG 220 in MAN SU 220: okorni, neklimatizirani, s stopnicami pri vhodu in izhodih in z lesenimi, trdimi ter nasploh neudobnimi sedeži. Uporabniki teh avtobusov vedo povedati tudi, da te je med vožnjo lahko prav neprijetno treslo.
Te avtobuse so v ljubljanski Avtomontaži začeli izdelovati že leta 1980, še v nekdanji Jugoslaviji, izdelovali pa so jih vse do leta 1991. A v obtoku so ostali kar do leta 2016!
Nadgradnja teh dveh modelov sta bila MAN SG 240 in TAM 260A116M (izdelan v Tovarni avtomobilov Maribor), ki sta že imela oblazinjene sedeže, a še vedno stopnice za vstop in izstop, zatem pa so se leta 1993 pojavili prvi nizkopodni avtobusi (denimo MAN NL 202 ali MAN NG 312), kakršne poznamo še danes.
Prvi avtobus s klimo se je leta 1999 pojavil ravno znotraj serije TAM 260A116M.
Pestra zgodovina avtobusov
Če pa gremo še dlje v preteklost: nekateri meščani se bodo spomnili tudi prastarih avtobusov MB 0 317. Te so začeli proizvajati leta 1969, uporabljali pa so se do leta 1991.
Poleg omenjenih je imel LPP v preizkušanju še veliko različnih modelov avtobusov, vendar se vsi niso obnesli oziroma niso bili tako pogosti kot MAN-ovi avtobusi.
Legendarni so bili na primer modeli Sanos S115 ali S200, pogosti v devetdesetih, Ikarus iz osemdesetih, modeli Mercedes Benz O 305 in 317, posebna serija vozil MAN SGG 280H, ki so imela namesto trdih ločenih sedežev mehke klopi, in drugi.
