Mestece Brøndby Haveby leži le nekaj kilometrov zahodno od Kopenhagna, iz ptičje perspektive pa spominja na futuristično mesto ali človeško kolonijo nekje na Marsu.
Marsikdo bi ob pogledu iz zraka pomislil, da je tam pristalo vesoljsko plovilo. A nenavadna krožna zasnova v sebi skriva naselje, ki že več kot 60 let velja za arhitekturno ikono.
Sprostitev v krogu znancev
Krožna postavitev hišic ni naključna. Idejo in projekt "Vrtno mesto" je leta 1964 predstavil krajinski arhitekt Erik Mygind, ki je nenavadno vrtno kolonijo zasnoval z enim samim ciljem: podpirati dobre sosedske odnose in ljudem ponuditi mir sredi zelenja. Temeljil je na arhitekturi starih danskih vasi, kjer se je celotno družabno življenje odvijalo na trgu ali pri studencu sredi vasi.
Prav gotovo bi si namesto visokih ograj med hišami tudi marsikdo v Sloveniji močno želel vrniti k skupnosti in tesnejšim medčloveškim odnosom.
Vendar pozor: Brøndby Haveby ni klasično mesto namenjeno stalnemu prebivanju. Gre za vrtičkarsko naselje z rekreacijskimi hišicami, kamor ljudje prihajajo počivati, gojiti sadje, zelenjavo ali rože ter preživljati vikende stran od mestnega vrveža. Lokalna pravila celo izrecno prepovedujejo celoletno bivanje.
Kako je sestavljeno
Celotno območje sestavlja 284 vrtov, razdeljenih na 24 krožnih celot. Vsak od njih spominja na narezan kolač, katerega posamezni "rezini" predstavljajo samostojne parcele. Ta izvirni koncept je požel občudovanje arhitektov in fotografov po vsem svetu, posnetki z dronov pa redno krožijo po družbenih omrežjih.
Čeprav kraj deluje futuristično, njegova glavna ideja ni v očitni arhitekturi, temveč v vrnitvi k skupnostnemu življenju in tesnemu odnosu z naravo. Brøndby Haveby še danes predstavlja primer, da lahko premišljena urbanistična rešitev podpira ne le estetiko, ampak tudi sosedske odnose in kakovostnejše življenje.
