Življenje v Italiji se mnogim zdi skoraj popolna kombinacija – morje, sonce, dobra hrana, urejena evropska država in način življenja, ki nam je kulturno precej blizu.
Ženska, ki se je iz Banjaluke preselila v Trst, je na družbenih omrežjih odkrito spregovorila o stvareh, ki ji v Italiji niso všeč. Na njenem seznamu so se znašli izobraževanje, promet, parkiranje, čistoča, cene, plače, trgovine, pa tudi ponudba dejavnosti za otroke.
Največje presenečenje
Eno največjih presenečenj so bili zanjo vrtci. Po njenih izkušnjah so šole in vrtci, ki jih je spoznala v Italiji, precej slabše opremljeni od ustanov, kakršnih je bila vajena v Banjaluki.
"Prostori in šole so zelo pogosto v obupnem stanju, z zastarelo opremo, razpadajočimi igračami in podobno. Ta del bi spremenila in prenesla iz Banjaluke, kjer se v izobraževalne ustanove resnično vlaga," je zapisala.
Še posebej jo je presenetila cena zasebnega vrtca. Kot navaja, je družina plačevala 700 evrov na mesec za vrtec, ki je bil urejen v stanovanju in ni imel dvorišča, saj jim ni uspelo dobiti mesta v javnem vrtcu.
Tudi njene izkušnje s prometom niso bile pozitivne. "Če ste mislili, da v Beogradu vozijo objestno, pridite v Trst," je zapisala.
Kot trdi, se vozniki na prehodih za pešce ustavijo, ko morajo, vendar imajo starejši vozniki pogosto počasnejše reakcije, motoristi pa prehitevajo tako po levi kot po desni strani.
Zato, kot pravi, sama v Trstu sploh ne vozi. Situacijo ji olajšuje dejstvo, da avtobus ustavlja neposredno pred njeno hišo.
Tudi iskanje parkirnega mesta po njenih izkušnjah ni preprosto. Navaja, da je parkiranje velik problem in da nekateri vozniki pri parkiranju s trki celo odrivajo druga vozila, da bi si ustvarili dovolj prostora.
Čistoča mesta
Čistoča mesta je še ena stvar, na katero se je težko navadila.
Trdi, da pasjih iztrebkov pogosto ne odstranijo z ulic, da je na javnih površinah mogoče najti smeti ter da nekatere stavbe in stanovanja, ki se oddajajo, po njenih izkušnjah niso vzdrževani tako, kot je pričakovala. "To je zame res velika težava, saj prihajam iz Banjaluke, ki je izjemno čista, in nikakor se ne morem navaditi na umazanijo," je navedla.
Ob tem poudarja, da gre za njeno osebno izkušnjo in vtis o življenju v mestu, v katerem živi, ne pa za opis celotne Italije.
Kot eno resnejših težav je izpostavila tudi razmerje med plačami in življenjskimi stroški.
Pravi, da si težko predstavlja, kako bi bilo videti njeno življenje v Italiji, če ne bi imela lastnega podjetja, saj so stanovanja in najemnine dragi, poleg vsakodnevnih stroškov pa je treba državi plačevati še številne dajatve. "Italijani so res mojtri pobiranja denarja," je še dodala.
Po nakupih v Slovenijo
Tudi italijanski supermarketi nanjo niso naredili najboljšega vtisa. Opisuje jih kot pogosto neurejene in slabo organizirane, še posebej pa jo moti, da različne trgovine, kot pravi, nimajo vedno enake ponudbe. "Če hočem opraviti nakup, grem v eno trgovino, po Rio Mare pa v drugo, in to je nadležno," je zapisala.
Ker živi v Trstu in je Slovenija blizu, je rešitev našla prav čez mejo. Kot navaja, se po nakupih pogosto odpravi v Slovenijo.
Kot še eno pomanjkljivost Trsta omenja ponudbo različnih vsebin in storitev. Meni, da mestu primanjkuje lepo urejenih teras lokalov, kakovostnejših kozmetičnih salonov in nekaterih storitev, ki jih je bila vajena na Balkanu.
"Trst ne sledi novostim. Zdi se, kot da je s svojo ponudbo nekako obstal v letu 2000," je njen vtis.
Podobno meni tudi glede ponudbe za otroke. Trdi, da je izbira otroških igralnic omejena, zato se družina tudi v tem primeru pogosto odpravi v Slovenijo.
Dodaja, da si ne bi želela, da bi njeni otroci v Trstu ostali do svojih dvajsetih let, saj meni, da mesto nima dovolj vsebin za mlade in je bolj prilagojeno starejši populaciji.
Kulturna razlika
Na njenem seznamu se je znašla tudi ena kulturna razlika. Italijane opisuje kot izrazito varčne, včasih celo bolj, kot ji ustreza.
Kot primer navaja vztrajanje pri vračanju drobiža, pa tudi dejstvo, da dajanje napitnin natakarjem ni tako običajno, kot je vajena sama.
Poudarja, da ji je varčnost sama po sebi všeč, ne pa tudi situacije, ko po njenem mnenju preraste v pretirano varovanje lastnega denarja ob pričakovanju, da bodo drugi prispevali več.
Kljub vsem kritikam njene objave ne dajejo vtisa, da bi Italijo imela za slab kraj za življenje. Nasprotno, v drugi objavi je izpostavila številne stvari, zaradi katerih ji življenje tam ustreza.
Ena največjih prednosti je zanjo bolj sproščen način življenja. "Ni stresa. Ni hitenja. Čas za počitek je dragocen. Vedno imajo odmor za kosilo, ki ga preživijo z družino ali prijatelji," navaja.
Drugačno podnebje
Še posebej ji ustrezata podnebje in čist zrak, pravi pa, da je šele po odhodu iz Banjaluke ugotovila, kako zelo jo je motil smog.
Obožuje tudi italijansko kuhinjo ter kakovost sadja in zelenjave. Med prednostmi življenja v Italiji omenja tudi ugodnejše možnosti za določene vrste nakupovanja.
Všeč ji je tudi način organizacije otroških rojstnih dni. Po njenih besedah so praznovanja preprostejša in brez pretiranega zapravljanja denarja, zato starši nimajo občutka, da morajo zaradi enega dneva imeti velike finančne izdatke.
Vir: Dnevni Avaz
