Jovan je zapustil mesto, gradbeno podjetje in udobje ter si ustvaril dom sredi gozda.
Medtem ko večina ljudi konec tedna izkoristi za pobeg v naravo, se je Jovan Bjelanović iz Kaća odločil, da narava postane njegov vsakdan. Nekoč je vodil uspešno gradbeno podjetje, danes pa večino leta preživi na Tari, v kampu, ki ga je skoraj v celoti zgradil z lastnimi rokami.
Sam gradi gozdne hiše
Jovan Bjelanović iz Kaća, bolj znan kot 'Šumsko tumaralo' (Gozdni popotnik), je mestno življenje zamenjal za gozdove Tare. Danes živi daleč od običajne infrastrukture, sam gradi hiše, kuha na ognju in pravi, da se še nikoli ni počutil tako svobodnega.
Njegov dom je obdan z gostim gozdom, daleč od mestnega hrupa in hitrega življenjskega ritma. Dneve preživlja ob delu, druženju z gosti ter jim predaja znanje o življenju in preživetju v naravi.
"Življenje v naravi ni lahko, a občutek svobode je neizmeren. V mestu preprosto prižgete ogrevanje ali štedilnik, tukaj pa morate mesece vnaprej pripraviti drva, zakuriti ogenj, ga vzdrževati in razmišljati o vsem. Je zahtevneje, a prav to mi daje občutek, da resnično živim," pravi Jovan.
Ljubezen do Tare mu je spremenila življenje
Na Taro je, kot pripoveduje, prišel povsem po naključju. Prijatelj ga je povabil, da si ogleda zemljišče, ki je bilo naprodaj, ne da bi slutil, da mu bo ta obisk popolnoma spremenil življenje.
"Nekaj noči sem prespal v šotoru in že takrat sem vedel, da želim ostati. Nato sem se vedno znova vračal. Na Tari sem preživljal vse več časa, v Kaću pa vse manj. Na koncu je zmagala Tara," pripoveduje Jovan.
Danes sredi skoraj 3.700 kvadratnih metrov gozda vodi kamp z jurtami, letno kuhinjo, tuši, kompostnimi stranišči in prostorom za kampiranje. Skoraj vse, kar danes stoji tam, je zgradil sam.
View this post on Instagram
'Najlepše je bilo, ko ni bilo še ničesar'
Čeprav je njegov kamp danes urejen in ponuja vse, kar je potrebno za bivanje v naravi, Jovan pravi, da so njegovi najlepši spomini povezani prav z začetki, ko tam skoraj ni bilo ničesar.
"Najlepše je bilo ustvarjati. Najprej sem imel le improvizirano nadstrešnico, potem eno jurto, nato drugo, tretjo … Kasneje so prišli tuši, letni paviljon in kuhinja. Sreča je prav v procesu ustvarjanja," pripoveduje.
Dodaja, da je vsak kamen, vsaka deska in vsaka podrobnost nastajala počasi, brez hitenja.
"Nič ni bilo zgrajeno čez noč. Vse smo delali korak za korakom in prav zato ima vsak del tega kraja svojo zgodbo."
Pet let ni bil bolan
Na vprašanje, kako mu ustreza takšen način življenja, Jovan odgovori brez oklevanja.
"Pet let nisem bil bolan. Vse leto se tuširam z mrzlo vodo, veliko časa preživim na prostem in verjamem, da narava človeku vrne veliko več, kot od nje pričakuje," pravi.
Vendar dodaja, da življenje v gozdu ni idilična razglednica, temveč vsakodnevno delo in velika odgovornost.
"Delati morate vsak dan. Tukaj ni gumba, ki bi rešil težavo. Vse je odvisno od vas," poudarja.
Mobilni telefoni ostanejo ob strani
Ena od stvari, ki jih ima Jovan v svojem kampu najraje, je skoraj popolna odsotnost mobilnega signala. Prav zato se ljudje hitro odmaknejo od zaslonov in se posvetijo drug drugemu.
"Pozabijo na telefone. Sedimo ob ognju, igramo kitaro, se pogovarjamo. To so spomini, ki ostanejo za vse življenje," pripoveduje.
Največja potrditev, da dela pravo stvar, pa je po njegovih besedah to, da se gostje iz leta v leto vračajo. "To je zame najboljši dokaz, da so tukaj našli tisto, zaradi česar so prišli."
View this post on Instagram
Otroci se v naravi naučijo več
Jovan je še posebej ponosen na to, da so njegovi otroci odraščali v naravi in se učili skozi vsakdanje življenjske situacije, ne le iz šolskih učbenikov.
Pravi, da je njegov najmlajši sin matematiko osvojil na povsem drugačen način – medtem ko sta skupaj gradila.
"Uporabljala sva navaden meter. Tako se je skozi igro naučil centimetrov, decimetrov, metrov, seštevanja in množenja. Otrokom je treba pustiti, da raziskujejo, plezajo po drevesih in sami rešujejo težave," pripoveduje.
Prepričan je, da takšen način odraščanja razvija samostojnost, motorične spretnosti in ustvarjalno razmišljanje ter hkrati gradi veliko močnejšo povezanost z naravo.
View this post on Instagram
Ljudi uči, kako se znajti v naravi
Poleg življenja v kampu Jovan organizira tudi šolo bivanja v naravi, kjer udeleženci pridobijo osnovno znanje in bushcraft veščine, potrebne za varno bivanje na prostem.
Na tečajih se naučijo varne uporabe noža in sekire, postavitve zasilnega zavetja, prižiganja ognja s kresilom in jeklom ter številnih drugih spretnosti, ki so koristne za vsakogar, ki rad zahaja v naravo.
"Vsak, ki se odpravi v naravo, bi moral imeti v nahrbtniku kresilo in jeklo. Če se vam zmočijo vžigalice ali vžigalnik, je to lahko edini način, da zakurite ogenj," pravi Jovan.
Svoboda nima cene
Na vprašanje, ali si je kdaj zaželel vrniti v svoje nekdanje življenje, Jovan brez oklevanja odgovori, da ne.
"Na to se navadiš. Pripravljen sem plačati ceno takšnega življenja zaradi svobode, ki mi jo daje. Ne trdim, da je to prava izbira za vsakogar, zame pa zagotovo je."
Prav v tem preprostem stavku se morda najbolje odraža njegova življenjska filozofija. Daleč od mestnega vrveža je Jovan našel mir v naravi, kjer so tišina, ustvarjanje in občutek svobode postali veliko dragocenejši od udobja, ki ga je pustil za seboj.
Vir: Blic Žena
