Gre za eno izmed redkih prvih izdaj svetovno znane fantazijske knjige.
Prvo izdajo knjige Hobit izpod peresa britanskega avtorja Johna Ronalda Reuela Tolkiena so na dražbi v Londonu prodali za 43.000 funtov (okoli 50.000 evrov). Enega od 1500 izvirnih izvodov fantazijskega romana Hobit ali Tja in spet nazaj, ki je izšel leta 1937, so odkrili med čiščenjem hiše v Angliji.
Po navedbah avkcijske hiše Auctioneum naj bi se izvirnih izvodov fantazijskega dela ohranilo le še nekaj sto. Bralci z vsega sveta so na spletni dražbi ceno knjige zvišali za več kot štirikratno pričakovano vrednost. Kupil jo je zasebni zbiratelj iz Združenega kraljestva. Preostale knjige iz prve naklade veljajo za najbolj zaželene knjige v sodobni literaturi, je besede Caitlin Riley iz avkcijske hiše povzela francoska tiskovna agencija AFP.
Prodana izdaja je vezana v usnje svetlo zelene barve in vsebuje avtorjeve črno-bele ilustracije. Knjigo so tekom časa hranili tudi v družinski knjižnici botanika Huberta Priestleya, povezanega z Univerzo v Oxfordu, kjer je študiral Tolkien. Po navedbah Auctioneum sta se na podlagi najdene korespondence z britanskim zgodovinarjem in pisateljem Cliveom Staplesom Lewisom, ki je prav tako študiral v Oxfordu, tudi Priestley in Tolkien poznala.
Zgodbe o hobitu Bilbu Bisaginu je Tolkien najprej pripovedoval svojim štirim otrokom
Ker jim je bil lik všeč, si je okoli leta 1930 Tolkien začel svoje zgodbe zapisovati. Pri založbi George Alien & Unwin so ga spodbudili k temu, da je zapiske spremenil v knjigo.
Hobit, ki mu je sledila serija Gospodar prstanov, je bil prodan v več kot 100 milijonih izvodov po vsem svetu. Prvo izdajo knjige Hobit z avtorjevim ročno napisanim sporočilom v vilinščini so leta 2015 pri avkcijski Sotheby's prodali za 137.000 funtov (okoli 157.000 evrov). Tako Hobita kot Gospodarja prstanov je na filmsko platno prenesel režiser Peter Jackson.
Tolkien (1892-1973) se je rodil v južnoafriškem mestu Bloemfontein, kjer je njegov oče delal kot vodja banke. Diplomiral je iz stare norveščine, med drugim je sodeloval pri pisanju Oxfordovega angleškega slovarja. Poučeval je staro angleščino in vrsto drugih jezikov, jezike si je tudi izmišljal. Tako je v okviru Srednjega sveta, kamor je postavil vse svoje pripovedi - od Hobita in Gospodarja prstanov do Silmarilliona - ustvaril vrsto jezikov in pisav, ki so jih uporabljala tamkajšnja bitja.
Poleg fantazijskih del je napisal več znanstvenih razprav in pesmi. Leta 1972 je prejel častni naziv komendnik Britanskega imperija in častni doktorat Oxfordske univerze iz književnosti.
