S projektom muzejskih hiš povezali slovensko in irsko literaturo
Zavod za turizem in kulturo Žirovnica ter slovensko veleposlaništvo na Irskem sta v sodelovanju z drugimi ustanovami pripravila razstavo Muzejske hiše jezika - Slovenija in Irska: identiteta, literatura in kulturni spomin. Razstava in spremljajoča knjižica povezujeta slovenske ter irske literate in njihove kraje spomina.
Odkrivanje povezav med državama
Razstava, ki so jo odprli na slovenskem veleposlaništvu v Dublinu, vabi k odkrivanju povezav med Slovenijo in Irsko. Državi imata različni zgodovinski izkušnji, vendar sta naroda obeh držav prehodila dolgo in zapleteno pot do samostojnosti, na kateri so imeli jezik, literatura in kultura pomembno vlogo pri ohranjanju in utrjevanju narodne zavesti, je pojasnil slovenski veleposlanik na Irskem Matej Marn.
"Pisatelji, pesniki in intelektualci, predstavljeni na razstavi in v knjižici, nas spominjajo, kako globoko lahko pisana beseda zaznamuje naše razumevanje tega, kdo smo - kot posamezniki in kot skupnosti," je v knjižnici zapisal Marn. Upa, da je razstava začetek nadaljnjega sodelovanja med slovenskimi in irskimi raziskovalci, muzeji in kulturnimi ustanovami, ki s svojim delom poglabljajo poznavanje in razumevanje kulturne dediščine obeh držav ter ju približujejo novim občinstvom.
Skupne niti
Kot pojasnjujejo v Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica, slovenske in irske zgodbe niso enake. Ko jih postavimo drugo ob drugo, pa se med njimi začnejo pojavljati zanimive povezave na področju jezika, literature, pokrajine, doma, identitete in spomina. Franceta Prešerna so postavili ob bok W. B. Yeatsu. Pri obeh je poezija presegla literarni prostor in postala del širšega kulturnega spomina. Ostala je povezana s prostoroma, iz katerih sta izšla, s prevodi pa je prestopila njune meje. Prešernova pesem Kam? in Yeatsova The Lake Isle of Innisfree sta obiskovalcem predstavljeni v slovenščini, angleščini in irščini.
Matijo Čopa so povezali z Douglasom Hydom. Njuni zgodbi kažeta dve različni poti, po katerih lahko jezik postane pomemben del kulturne in narodne identitete. Ivana Cankarja so primerjali z Oscarjem Wildom. Njuna dela presegajo čas, v katerem so nastala, in omogočajo vedno nova branja odnosa med posameznikom, umetnostjo in družbo. Simona Gregorčiča so povezali Francisom Ledwidgem. Pri obeh pokrajina ni zgolj ozadje literarnega dela. Soška dolina in podeželje grofije Meath postanejo nosilci osebnega in kolektivnega spomina ter različnih izkušenj doma, pripadnosti, zgodovine in izgube.
Almo M. Karlin pa so postavili ob bok Jamesu Joyceu. Oba kažeta, da fizična oddaljenost od doma ne pomeni nujno prekinitve vezi z njim. Razdalja lahko spremeni način, kako posameznik razume, opisuje in literarno oblikuje prostor svojega izvora. Za vsako od teh osebnosti stoji tudi prostor spomina, to je muzejska hiša, rojstna hiša, center, stolp ali drug kraj, ki še danes pripoveduje njihovo zgodbo.
Sodelujoči
Zato je razstava nastala v sodelovanju s številnimi slovenskimi in irskimi ustanovami ter upravljavci teh prostorov. Sodeloval je tudi mednarodni odbor za zgodovinske hišne muzeje Mednarodnega muzejskega sveta. Razstavo so ustvarili trije doktorski raziskovalci heritologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, in sicer direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaž Koman, arhitektka in oblikovalka Lucija Perko ter arheolog Rok Humerca. Za prevode poezije pa so poskrbeli Mirjam Dular, Seamus Mac Conmidhe in Sven Padraig O Siochfhradha Prešern.
