Če se boste te dni odpravili v središče Ljubljane, se sprehodite skozi pasažo Nebotičnika in si oglejte zanimivo razstavo, posvečeno tej veličastni mestni dami.
Čeprav se mimo nje in skozi njo danes sprehodimo skoraj mimogrede, je pasaža Viktoria še vedno priča časa, ko je Ljubljana prvič zadihala kot sodobno evropsko mesto.
Prva ljubljanska pasaža
Ko so je leta 1933 odprli skupaj z znamenitim nebotičnikom arhitekta Vladimirja Šubica, je veljala za simbol napredka, sodobnosti in mestnega sloga. V času, ko je bila Ljubljana še majhno, a ambiciozno mesto, je Nebotičnik ponujal vse, kar je bilo moderno: dvigala, centralno ogrevanje, kavarno z razgledom in – za tiste čase nekaj povsem novega – pokrito prehodno pasažo. Ta je povezovala Cankarjevo in Štefanovo ulico ter omogočala sprehod med elegantnimi izložbami trgovin, modnih salonov in kavarn, zaščiten pred dežjem in mestnim prahom.
S 70 metri je bil Nebotičnik ob gradnji deveta najvišja stavba v Evropi. Gradili so ga sočasno z Rockefellerjevim centrom v New Yorku.
Od meščanov do tovarišev
Pasaža je kmalu postala sprehajališče in prostor, kjer so se srečevali poslovneži, umetniki, novinarji in vsakodnevni Ljubljančani. Prav tam je marsikdo najraje razpravljal o politiki in umetnosti, drugi pa so zgolj opazovali elegantno napravljene meščanke in meščane v najnovejših oblekah iz modnih salonov.
Posebno mesto v pasaži je imela Mesnica podjetja Emona, kjer so za stalne stranke že dan prej rezervirali najboljše kose mesa.
Skozi pasažo se je julija leta 1958 slavnostno sprehodila tudi Jovanka Broz, soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Njen obisk je povzročil pravo vznemirjenje v mestu, trgovci so zloščili svoje izložbe, Ljubljana pa je za nekaj ur zadihala v ritmu protokola.
Zbledel spomin
Danes ima pasaža Nebotičnika nekoliko drugačen utrip. V njenih prostorih med drugim domujejo umetniška galerija, frizerski salon, vietnamska restavracija in trgovina z opremo za dom. A kljub vsakodnevnemu vrvežu le korak od Slovenske ceste ta arhitekturni biser pogosto ostaja spregledan.
Spomin na veličino ljubljanske pasaže Viktoria te dni obujajo z razstavo fotografskega in vizualnega gradiva iz bogatih zbirk Arhiva TV Slovenija, Digitalne knjižnice Slovenije, Muzeja zgodovine Jugoslavije, Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Slovenskega etnografskega muzeja, Zgodovinskega arhiva Ljubljana ter osebnih arhivov Helge Kambič, Lidije Pečenik in Zofije Rupar.
Avtorici razstave sta Lenka Kavčič in Eva Eržen, s sodelavkama Pio Mršek in Zalo Koščak. Produkcijo je prevzel AFRONT – zavod za prostorsko inovativnost, oblikovanje pa KOFEIN dizajn.
Poleg res zanimivih fotografij se lahko obiskovalci v okviru tekoče razstave s pomočjo QR-kode potopijo v impresivno zvočno doživetje pasaže, za katero je scenarij napisala Alenka Selčan Božič, zvok in glasbo je oblikoval Sašo Kalan iz studia Sonolab. Zvočna impresija prepleta zvoke mesta in prostora ter ustvarja občutek, kot da bi sama arhitektura pripovedovala svojo zgodbo.
