Med zelenjem Šišenskega hriba, tik ob vhodu v park Tivoli, stoji cerkev sv. Jerneja, ki jo domačini preprosto imenujejo Stara cerkev. To je najstarejša cerkev v Ljubljani, kjer se še vedno obhaja bogoslužje. Cerkvica pa je tudi prava mala zakladnica zgodb.
Čeprav majhna in skrita med bloki, cerkev sv. Jerneja ni le arhitekturni biser, je pričevalka skoraj 900-letne zgodovine. Cerkvica tudi danes ostaja prostor, kjer se srečujeta preteklost in sedanjost.
Od rimske vode do srednjeveškega miru
Cerkev sv. Jerneja je bila prvič pisno omenjena leta 1370, ko je pred njo prišlo do pomembnega zgodovinskega dogodka – podpisa Šišenskega miru med Habsburžani in Beneško republiko. Sporazum je predvideval vrnitev Trsta Benetkam v zameno za 75.000 zlatnikov.
Takratna vas Spodnja Šiška je bila sicer omenjena že leta 1308. S tem je cerkev trdno vpeta tako v zgodovino Ljubljane kot širšega prostora. Prostor, kjer danes stoji cerkev, je bil pomemben že v rimskih časih. Prav tod je namreč tekel akvadukt, ki je napajal starodavno Emono.
Cerkev ima tudi zanimivo liturgično zgodovino. V 16. stoletju je bila prizorišče protestantskih obredov, dokler je ljubljanski škof Tomaž Hren leta 1618 ni ponovno posvetil katoliški veri. Ob koncu 18. stoletja je prešla pod različne župnije, danes v njej potekajo bogoslužja za grškokatoliško skupnost, nekajkrat letno tudi rimskokatoliške maše.
Plečnik, lipa in zvonovi
17. aprila 1825 je bila cerkev sv. Jerneja močno poškodovana v požaru, sledilo je večkratno obnavljanje. Svojo sedanjo podobo je dobila tudi po zaslugi našega največjega arhitekta, mojstra Jožeta Plečnika. Plečnik je tik ob njej uredil prelepo kamnito stopnišče, ki vodi proti Tivoliju. Pri tem je zasnoval prav posebno rešitev: na strehi pred glavnim vhodom je pustil odprtino, da lahko tam še naprej raste lipa. Ta drobni, a ganljivi detajl pove vse o Plečnikovem spoštovanju narave.
Danes je cerkev del Plečnikovih del pod Unescovo zaščito, od leta 2009 pa je tudi kulturni spomenik državnega pomena. Posebnost cerkvice je tudi zvonik s tremi zvonovi, dvema bronastima iz leta 1928 in enim jeklenim.
Notranjost z umetniškimi presežki
Cerkvica se ponaša z izredno intimnim in hkrati bogatim umetniškim izrazom, ki združuje zgodovinske plasti različnih obdobij. Kot omenjeno, jo odprejo ob bogoslužju za grškokatoliško skupnost. V notranjosti nas pričakajo oltarji rezbarja Matije Bernika in čudovita stropna freska slovenskega slikarja Janeza Wolfa.
Prostor je majhen, a bogato okrašen, zato ga je vredno obiskati tudi zaradi umetnostne dediščine.
