Strokovnjaki ocenjujejo, da je organizem star okoli 8000 let, kar pomeni, da je tudi eden najstarejših še živečih organizmov.
Ko pomislimo na največje živeče organizme na našem planetu, si običajno predstavljamo sinjega kita, sekvojo ali druge orjake iz živalskega ali rastlinskega sveta. A odgovor je veliko bolj presenetljiv – in skrit očem: največji živi organizem na Zemlji je goba.
Gre za vrsto Armillaria ostoyae, v angleščini prisrčno poimenovano humongous fungus – velikanska goba. Ta podzemna mreža micelija, drobnih belkastih niti, ki so vegetativni del glive, se razprostira na ogromnem območju, vendar je praktično nevidna, njena prisotnost pa močno vpliva na gozdne ekosisteme, kjer prebiva.
S pomočjo encimov namreč razkraja les, odmrle rastline in druge organske snovi ter tako v tla vrača dragocena hranila, piše How Stuff Works. S tem podpira rast dreves, rastlin in mikroorganizmov, ki tvorijo gozdni svet.
Mikroskopski micelij povezuje celotno kolonijo v en sam genetsko enoten organizem – kar pomeni, da vsi drobni delčki v tleh in gobice, ki občasno pokukajo na plano, pripadajo isti 'osebnosti'. Površinske gobe, ki jih vidimo, so le plodovi te ogromne, nevidne strukture.
Ameriško Ministrstvo za kmetijstvo že več let raziskuje vpliv te glive, saj njeno delovanje pomembno prispeva k zdravju gozdov, obnovi tal in biodiverziteti. Razumevanje gliv, kot je Armillaria, je ključno tudi za upravljanje z gozdovi, preprečevanje požarov in bolj trajnostno kmetijstvo.
Morda vas zanima tudi:
- Ste vedeli, da zajci sploh ne bi smeli jesti korenja? (Razkrito, kaj tiči za vseprisotnim mitom)
- Američanka v Sloveniji stopila v lekarno in ni mogla verjeti svojim očem
Starosta med organizmi
Velikanska goba se razrašča v Narodnem gozdu Malheur v gorovju Blue Mountains v zvezni državi Oregon (ZDA). Pokriva več kot 2385 hektarjev – kar je približno toliko kot 1665 nogometnih igrišč.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je organizem star okoli 8000 let, kar pomeni, da je tudi eden najstarejših še živečih organizmov. Podobne glivne kolonije so našli tudi v Utahu, kjer si podzemni prostor delijo z drevesi vrste trepetlika (Populus tremuloides) – skupaj tvorijo kompleksno mrežo korenin in micelija, ki si medsebojno pomagata pri pridobivanju hranil.
Namesto da bi rasla navzgor, kot drevesa, se goba širi vodoravno, pod površjem tal. Skozi stoletja micelij počasi, a vztrajno, pokriva vedno večji del gozda – z razkrojem organskih snovi se prehranjuje in hkrati pripravlja pot novim generacijam gob. Ko pogoji dopuščajo, iz tal zrastejo medene gobe (Armillaria) – plodna telesa glive, ki razširjajo spore po zraku in tako pomagajo koloniji doseči nova območja.
Z nadaljnjimi raziskavami znanstveniki želijo bolje razumeti, kako ta goba sodeluje z drevesi, živalmi in drugimi mikroorganizmi. Spoznanja, ki jih pridobijo, bi lahko izboljšala gozdarske prakse, pripomogla k obnovi degradiranih habitatov in celo ponudila rešitve za boj proti podnebnim spremembam.
Čeprav torej nikoli ne bomo objeli največjega živega bitja na svetu – ker se skriva pod našimi nogami – smo mu lahko hvaležni za tiho, a ključno vlogo, ki jo ima v ohranjanju življenja na planetu.
