Nizozemka je prevozila že 200.000 kilometrov po več kot 80 državah, števec na njenem motorju pa se še vedno vrti. Na poti je večkrat zbolela, ukradli so ji motor, za petami so ji bili talibani. A nič od tega je ni ustavilo.
Plavolasa Noraly Schoenmaker, ki jo sledilci danes na družbenih omrežjih poznajo kot Itchy Boots (Srbeči škornji), je pustila službo, prodala svoje stvari in si življenje uredila na dveh kolesih. Njene motoristične dogodivščine na kanalu YouTube spremlja že skoraj 3,5 milijona naročnikov.
Sprva je hotela pisati blog
Ob odhodu je načrtovala popotniški blog z nasveti za samostojna potovanja. Nato je v indijskem Manaliju najela motor in z njim sama prevozila približno 3000 kilometrov po Himalaji. To je bila njena prva večtedenska motoristična pot in prvo srečanje s terensko vožnjo. Bilo je naporno, vendar jo je prepričalo, da želi potovati prav na tak način.
V Delhiju je kupila Royal Enfield Himalayan, ga poimenovala Basanti in si priskrbela kamero GoPro. Načrtovana pot do Malezije se je podaljšala: motor je poslala v Oman in nadaljevala proti Evropi. V osmih mesecih je skozi 25 držav prevozila 36.000 kilometrov. Na poti je večkrat zbolela, ostala brez ukradenega motorja, za petami pa so ji bili tako kitajska policija kot talibani. A nič je ni ustavilo.
Noraly Schoenmaker je leta 2018 prodala hišo, pustila službo geologinje in kupila enosmerno vozovnico za Indijo. Danes s posnetki svojih motorističnih poti navdušuje milijone ljudi, ki jih poleg njenih pustolovščin pritegneta tudi njena prijaznost in toplina, s katero pristopa do domačinov.
Zakaj prav Itchy Boots?
Ime se lepo ujema z njenim načinom življenja. Kot pojasnjuje na svoji spletni strani, izhaja iz angleškega izraza, ki opisuje nemirno željo po potovanju, spremembi in odhodu drugam. Sama je to popotniško srbečico preselila v škornje. Iz imena, ki ga je izbrala za blog, je medtem zraslo tudi njeno delo.
Potovanja danes financira z YouTubom, prodajo izdelkov in članstvi v svoji skupnosti, sodeluje pa tudi z znamkami motoristične opreme. Za naslednjim posnetkom je tako poleg vožnje še delo s kamero in montažo. Še posebej veliko pozornosti so pritegnili njeni videoposnetki iz Afganistana, Irana, Pakistana in drugih dežel, kamor zaidejo le redki popotniki.
Pot se včasih konča tudi predčasno
Njene poti so prekinile tudi okoliščine, na katere ni mogla vplivati. Pandemija jo je ustavila v Južni Ameriki, padec v Tanzaniji pa se je končal z zlomljeno ključnico in predčasnim koncem afriške pustolovščine. Po okrevanju je izbrala nov motor: Yamaho Ténéré iz 1987, leto, v katerem se je rodila tudi sama. Poimenovala ga je Frankie.
Noraly svoje dogodivščine na YouTubu objavlja ob sredah in nedeljah. Gledalcem odpira vrata v oddaljene kraje in jim približa vsakdanje življenje, ki ga na televiziji le redko vidimo tako od blizu. Zanjo vsak prihod na cilj pomeni tudi povsem vsakdanja opravila: raztovoriti motor, pregledati posnetke in pripraviti vse za naslednji dan na poti.
