V središču Ljubljane, na Kongresnem trgu, že od leta 1969 stoji Platana. Ta velja za eno izmed najbolj prepoznavnih in priljubljenih točk za druženje v prestolnici.
Platana ni le gostinski lokal, je kulturni simbol, prostor, kjer se srečujejo spomini in kreativna energija. Od rustikalnega bara s secesijskim pridihom do urbanega bistroja s sodobnimi dogodki je Platana zmeraj ostajala zvesta svoji urbani duši.
Ljubljanski salon
Platana je že od svojih začetkov v poznih 60. letih prejšnjega stoletja priljubljeno zbirališče najrazličnejših družbenih krogov – od intelektualcev, umetnikov in profesorjev do študentov ter članov Slovenske filharmonije, ki domuje le streljaj stran.
Med njenimi rednimi gosti so številna prepoznavna imena slovenske kulturne in umetniške scene – pisatelji, glasbeniki, igralci in likovni ustvarjalci.
Ob obisku se je svoj čas tako pogosto lahko zgodilo, da sta za sosednjo mizo sedela Janez Bončina – Benč in Boris Cavazza. Še danes tja redno zahaja kipar Jakov Brdar, za eno od miz lahko uzremo tudi enega najbolj elegantnih ljubljanskih parov – nekdanjega državnega pravobranilca Rajka Kotnika in njegovo ženo Darjo Kuhar Kotnik. Pa tudi številne druge ugledne Ljubljančane in Ljubljančanke.
Zaradi rednega druženja pri kavi in pogovorih lokal številni imenujejo svojo "drugo dnevno sobo". Kot je v svoji pesmi Vsak dan ob istem šanku zapisal Benč – pesmi, za katero mnogi verjamejo, da pripoveduje prav o Plataninem šanku – je v lokalu "le redkokdo mankou, vse sami stari znanci, v malem vsi pijanci, boemi, hazarderji,
ljubimci in bleferji ..."
Je imel Benč v svoji legendarni pesmi res v mislih Platano, ali morda kak drug ljubljanski lokal? Po nekaterih namigih naj bi se za verzem "vsak dan ob istem šanku" skrivala Platana, po drugih pa nekdanji Grill v Maximarketu.
Gostinska ponudba
V osemdesetih je Platana poskrbela tudi za hrano: solate, lazanje, tiramisu in domače zavitke. Kava je tu vedno imela pomembno mesto, danes pa je lokal priljubljen tudi zaradi koktajlov, gina, vin, penin in vinskih večerov s teraso, primerno za posedanje in opazovanje mesta.
Platana pa ne izstopa le po svoji bogati zgodovini, temveč tudi po premišljeni arhitekturi in urejenosti: prostor je leta 1969 uredila arhitektka Staša Blažič Gjura ter oblikovala svojstven intimen bar z osrednjim pultom ter mehko, zgodovinsko-estetsko atmosfero.
Konec 80. let je prenovo vodil Boris Podrecca, ki je dodal bistro in razvil koncept “škatle za urbane boeme”: dinamičen, svetel prostor za druženje, z več nivoji sedenja – od barskih stolov ob steni, kavarnskega kotička do intimnih usnjenih sedežev.
V Platani dobite tudi penino Platana na kozarec, idealno za vroče dni.
