Tudi če že vse življenje živite v Ljubljani, obstaja verjetnost, da te fascinantne stavbe še niste videli v živo. Poleg zanimive zunanjosti je ta Plečnikova cerkev skrita med hišami.
Med številnimi arhitekturnimi zakladi, ki jih je Jože Plečnik vtisnil v obraz Ljubljane, se ena njegovih mojstrovin pogosto znajde v senci njegovih bolj znanih del. To je bežigrajska cerkev sv. Cirila in Metoda, ki stoji tik ob eni najbolj prometnih ljubljanskih cest – Dunajski cesti.
Njena lepota se razkrije znotraj
Zunanjost cerkve je na prvi pogled nenavadno zadržana. Nobene razkošne fasade, nobenega vzpenjajočega se zvonika. Stavba skorajda molči v primerjavi z njegovimi drugimi deli. A prav v tej zadržanosti je moč. Plečnik je cerkev sv. Cirila in Metoda načrtoval z mislijo na duhovno zbranost, preprostost in simboliko, ki jo začutimo šele, ko stopimo v notranjost.
View this post on Instagram
Ko vstopimo v cerkev, nas prevzame povsem druga atmosfera. Prostorska razporeditev razkriva premišljene linije, simetrije in igro svetlobe. Uporaba lesa, kamna in opeke deluje preživeto in sodobno hkrati. Vse je podrejeno liturgiji, molku in zbranosti.
To morda ni najbolj sloveče mojstrovo delo, a kljub temu razodeva arhitektovo neizčrpno domiselnost, izvirnosti, prilagodljivost in predvsem smisel za lepoto.
Mojstrovina, ki vabi k odkritju
Plečnikova cerkev svetih slovanskih apostolov Cirila in Metoda je bila zgrajena za srbsko pravoslavno skupnost v Ljubljani v času medvojne Jugoslavije (med letoma 1933 in 1939). Zato nosi tudi zgodovinski pomen povezovanja slovanskih narodov. Gre za enega redkih primerov, kjer se je Plečnik lotil pravoslavne arhitekture, kar je edinstven primer v njegovem opusu.
Značilnosti Plečnikove bežigrajske cerkve so kombinacija bizantinske arhitekture in Plečnikovega modernizma, z značilnimi stolpiči, simboliko in materialom.
View this post on Instagram
V sami notranjosti cerkve je najti arhitekturne detajle, ki govorijo zgodbo o duhovni Evropi, o krščanski dediščini ter o arhitektu, ki je znal ujeti bistvo.
