Stara je 98 let, sama vozi avto in je skoraj vse življenje preživela brez resnih bolezni. Zdravniki so bili prepričani, da se skrivnost njenega zdravega staranja skriva v genih.
"Kljub zahtevnemu in dragemu delu, ki ga je še pred nekaj leti zahtevalo razlaganje celotnih genomov, v DNK preiskovancev nismo našli ničesar, kar bi lahko pojasnilo zdravo staranje. Njihovi genetski označevalci, s katerimi ocenjujemo tveganje za Alzheimerjevo bolezen ali bolezni srca, so bili le malenkost ugodnejši kot pri preostali populaciji," piše v svoji knjigi Superdolgoživi kardiolog dr. Eric Topol.
S svojo ekipo je proučeval gene ljudi, starejših od 80 let, ki nikoli niso imeli resnejše bolezni. Čeprav v njihovih genih niso našli ničesar posebej nenavadnega, so se udeleženci raziskave od drugih vendarle razlikovali.
Primer gospe L. R.
"Spoznajte mojo pacientko, gospo L. R. Stara je 98 let in v svojem dolgem življenju nikoli ni trpela za resno boleznijo. Njen osebni zdravnik jo je napotil k meni na pregled srca, ker so se ji pojavile otekline na nogah," je v knjigi zapisal dr. Topol in nadaljeval: "Ob najinem prvem srečanju sem opazil, da je prišla sama, zato sem jo vprašal, kako je prišla do klinike. Izkazalo se je, da se je pripeljala sama. Kmalu sem izvedel veliko več o tej izjemno energični in zdravi ženski, ki je živela sama, imela širok krog znancev in uživala v svoji samostojnosti."
Njeno dolgo in zdravo življenje je bilo v njeni družini povsem neobičajno. Njena mati je umrla pri 59 letih, oče pa pri 64. Njena brata sta živela 43 oziroma 75 let. Tri leta pred prvim srečanjem z dr. Topolom je pri 97 letih umrl tudi njen mož. Tudi on je bil dobrega zdravja in je življenje preživel brez večjih zdravstvenih težav, česar pa ni bilo mogoče reči za njegove starše ter brate in sestre, ki so trpeli za kroničnimi boleznimi in umrli več desetletij prej.
Po moževi smrti je gospa L. R. zapadla v depresijo in izgubila 13 kilogramov. Izgubila je zanimanje za svoje najljubše dejavnosti - slikanje in sestavljanje sestavljank s tisoč koščki. Kljub temu je enkrat na teden še naprej igrala karte s skupino osmih prijateljev.
Prijateljica ji je predlagala, naj se izseli iz hiše, v kateri je živela desetletja, in se preseli v dom za starejše. Po zaslugi te odločitve je spoznala umetnike, pridobila nove prijatelje in razširila svoj krog znancev.
Življenje se je znova vrnilo v ustaljeni ritem, ona pa je ponovno odkrila ljubezen do slikanja z oljnimi barvami – njene slike so celo prejemale nagrade – in do sestavljanja sestavljank.
"Ženska, ki sem jo spoznal, je izžarevala optimizem, bila je vedra in se je pogosto smejala. Med pregledom sem moral ugotoviti vzrok otekanja nog. Čeprav se pacientka nikoli ni pritoževala zaradi visokega krvnega tlaka, je ultrazvok srca pokazal zadebelitev srčne stene, delovanje srčne mišice pa je prav tako odstopalo od normale. Iztisni delež oziroma količina krvi, ki jo levi prekat iztisne med enim srčnim utripom, je bil nenavadno visok. Ugotovil sem, da ima hipertrofično kardiomiopatijo, značilno za starejše ljudi – bolezen, o kateri sem že leta prej pisal v reviji New England Journal of Medicine."
Njeno srce je postalo togo in se je med utripi težje sproščalo, kar je povzročalo otekanje nog. Zdravljenje ni predstavljalo težave, simptomi so izginili in pozneje se nad podobnimi težavami ni več pritoževala.
DNK ni pokazal ničesar
Že leta do dr. Topola in njegove sodelavce navduševali ljudje, kot je gospa L. R., ki imajo tolikšno srečo, da se jim bolezni skoraj povsem izognejo.
"Leta 2008 smo začeli projekt Wellderly. Naš namen je bil proučevati ljudi, stare najmanj 80 let, ki nikoli niso bili resno bolni in niso trpeli za kroničnimi boleznimi. Potrebovali smo šest let dela na inštitutu Scripps Research, da smo našli 1.400 ljudi, ki so ustrezali tako strogi opredelitvi zdravega staranja in so bili pripravljeni sodelovati v projektu. Odvzeli smo jim vzorce krvi, da bi sekvencirali vse tri milijarde 'črk' njihovega genoma."
Njihova hipoteza je bila, da so prav njihovi geni odgovorni za tako neobičajno dolgo življenje v dobrem zdravju.
"Kljub zahtevnemu in dragemu delu, ki ga je zahtevalo sekvenciranje in razlaganje celotnih genomov, v DNK preiskovancev nismo našli ničesar, kar bi lahko pojasnilo njihovo zdravo staranje. Njihovi genetski označevalci, povezani s tveganjem za Alzheimerjevo bolezen ali bolezni srca, so bili le nekoliko ugodnejši kot pri drugih ljudeh. Če njihovi geni niso pokazali ničesar posebnega, pa so bili posebni udeleženci sami. Njihova povprečna starost je bila 84 let, v primerjavi z drugimi Američani iste starosti pa so bili skoraj 13 kilogramov lažji, več so telovadili in imeli višjo stopnjo izobrazbe."
Medicinska sestra, ki jih je sprejemala v projekt in se z njimi pogovarjala, je opazila še nekaj. Bili so izjemno vedri ljudje. Mnogi so ohranjali družabne stike, obiskovali klube in plese, se družili s prijatelji ter dejavno sodelovali v življenju svoje lokalne skupnosti.
Čeprav so bili že globoko v devetem desetletju življenja, so bili nekateri tako zaposleni, da z njimi ni bilo preprosto najti prostega termina za srečanje. Vsak udeleženec je imel svojo teorijo o tem, zakaj je tako zdrav, čeprav so nekateri še vedno kadili - nekateri celo dve škatlici cigaret na dan.
"Čeprav naša raziskava ni razkrila, kakšno vlogo ima DNK pri tako dolgem življenju brez resnih bolezni, je pozornost usmerila na druge dejavnike," je še zapisal dr. Topol.
Večina prebivalstva se precej razlikuje od skupine Wellderly. V Združenih državah Amerike ima 60 odstotkov odraslih najmanj eno kronično bolezen, 40 odstotkov pa dve ali več. Med ljudmi, starejšimi od 65 let, jih ima 80 odstotkov dve ali več kroničnih bolezni, 23 odstotkov tri ali več, sedem odstotkov pa celo pet ali več kroničnih obolenj.
Gospa L. R. se je uspela izogniti resnim kroničnim boleznim, kar je uspelo le 19 odstotkom od 400 stoletnikov, starih od 97 do 119 let, ki so sodelovali v raziskavi New England Centenarian Study. Pri večini, torej pri 81 odstotkih preiskovancev, so se razvile druge bolezni.
Prav preprečevanju oziroma občutnemu odlaganju bolezni, povezanih s staranjem, in s tem podaljševanju življenja v dobrem zdravju je posvečen največji del knjige dr. Erica Topola Superdolgoživi. Znanost o zdravem in dolgem življenju.
Vir: Eric Topol (Superdolgoživi), Mondo
