Paola Westbeek je razkrila, kako je bil videti njen novi začetek in zakaj svoje odločitve ne obžaluje.
Mnogi ljudje leta sanjarijo o življenju na francoskem podeželju, daleč stran od mestnega vrveža, hrupa in vsakodnevnega stresa. Kljub temu si le redki zares upajo zapustiti vse, kar so gradili dolga leta, in začeti povsem novo življenjsko poglavje, še posebej če imajo stabilno službo, družino in dom. Prav to je storila Paola Westbeek, ki se je v poznih štiridesetih odločila prodati svojo hišo na Nizozemskem in se z možem preseliti v majhen kraj Duras na jugozahodu Francije.
V svoji osebni izpovedi za Business Insider je Paola razkrila, kako je sprejela odločitev, ki ji je spremenila življenje, zakaj je selitev odlašala več let in kaj je spoznala šele takrat, ko je končno zapustila vse, kar ji je bilo znano.
Od Amerike do Nizozemske
Njena zgodba se pravzaprav začne veliko pred selitvijo v Francijo. Paola je odraščala v ameriški zvezni državi New Jersey, oktobra 1997 pa se je pri komaj 19 letih preselila na Nizozemsko, da bi začela skupno življenje z moškim, ki je pozneje postal njen mož.
Čeprav je v Ameriki pustila družino in dotedanje življenje, sprva ni bilo vse tako romantično, kot si je predstavljala. Kmalu se je soočila s kulturnim šokom, osamljenostjo in težavo, s katero se srečujejo številni ljudje ob selitvi v tujo državo – jezikovno oviro.
Kot je priznala, se je spraševala, kako se bo sploh kdaj naučila nizozemščine, našla službo, nadaljevala izobraževanje in se v novi državi končno počutila kot doma.
Kljub temu ni obupala. Takoj se je začela učiti jezika, že naslednjega maja pa se je vpisala na študij novinarstva na lokalni univerzi. V naslednjih letih se je poročila, rodila hčerko in zaključila podiplomski študij nizozemskega jezika in kulture.
Do leta 2008 je pridobila nizozemsko državljanstvo, si ustvarila novinarsko kariero in kupila čudovito hišo s štirimi spalnicami, velikim vrtom in sanjsko kuhinjo v mestu Almere. Nekaj let pozneje je dobila tudi službo, o kateri je sanjala – na daljavo je delala kot urednica revije.
Imela je urejeno življenje, družino, službo in dom, v katerega je vložila ogromno ljubezni. Kljub temu je začela razmišljati o odhodu.
Majhen francoski kraj jo je očaral na prvi pogled
Vse se je začelo že leta 2009, ko je z možem in takrat devetletno hčerko prvič obiskala Duras, majhen kraj na jugozahodu Francije. Obdan z vinogradi, nasadi sliv in sončničnimi polji je nanjo naredil vtis, ki ni zbledel niti po več letih. Še posebej jo je očaral grad Duras, zgodovinska stavba, ki se nad krajem dviga že od 12. stoletja.
Kot je opisala, je takoj, ko ga je zagledala, začutila posebno povezanost s tem krajem, čeprav ni znala pojasniti, zakaj.
Družina je v naslednjih letih skoraj vsako poletje tam preživela najmanj dva tedna, vendar ji je bilo vsako leto težje oditi. Priznala je, da je imela ob vsakem odhodu iz Durasa občutek, kot da tam pušča del svojega srca.
Sčasoma je podobno začel razmišljati tudi njen mož. Vse pogosteje sta si zastavljala preprosto vprašanje: zakaj se ne bi zares preselila tja?
Vendar sanj o selitvi ni bilo tako preprosto uresničiti. Do leta 2022 sta začela o tej možnosti resno razmišljati, toda Paolo so mučili številni dvomi.
Spraševala se je, ali lahko v poznih štiridesetih res začne povsem znova, kaj bo s hišo, ki jo je tako zelo ljubila, in kako bo njuno odločitev sprejela hčerka, ki je bila takrat stara 23 let in je že živela samostojno.
Hiša, ki sta si jo želela, je zahtevala ogromno naložbo
Čeprav so jo strahovi pogosto ustavljali, Paola ni nehala pregledovati oglasov za nepremičnine v Franciji. Nekega dne je naletela na hišo v Durasu, ki je takoj pritegnila njeno pozornost. Šlo je za tradicionalno francosko hišo z belimi polkni, kamnitimi tlemi in celo lastno vinsko kletjo.
Že dva dni pozneje sta se z možem odpravila v Francijo v upanju, da bosta lahko oddala ponudbo za nakup.
Toda navdušenje je hitro splahnelo, ko sta ugotovila, koliko bi stala prenova. Po njunih ocenah bi morala za to, da bi bila hiša primerna za bivanje, vložiti najmanj dvakrat toliko denarja, kot je znašala njena nakupna cena.
Na Nizozemsko sta se vrnila razočarana, vendar zamisel o selitvi ni izginila. Več let sta si ogledovala druge nepremičnine in bila vsakič le korak od dokončne odločitve, a ju je v zadnjem trenutku vedno znova premagal strah.
Hišo prodala v samo 7 dneh, sledilo je presenečenje
Prelomni trenutek je nastopil spomladi 2026. Paola in njen mož sta spoznala, da morda nikoli ne bosta uresničila svojih dolgoletnih sanj, če bosta še naprej čakala na popoln trenutek. Odločila sta se, da svojo hišo na Nizozemskem ponudita na prodaj. Na njuno veliko presenečenje je bila nepremičnina prodana v samo sedmih dneh.
Nato pa se je zgodilo nekaj, kar sta doživela skoraj kot usodo. Prav v Durasu se je pojavila hiša naprodaj, in sicer tik ob tisti, v katero sta se zaljubila že leta 2022. Imela je enak klasičen francoski šarm, bila je dobro ohranjena in ni zahtevala velikih vlaganj.
Paolo je še posebej navdušila ena podrobnost – kuhinja. Spominjala jo je na kuhinjo, ki jo je imela na Nizozemskem in od katere se je najtežje poslovila.
Oddala sta ponudbo za nakup in septembra 2026 dokončno pomahala v slovo življenju na Nizozemskem ter se preselila v Francijo.
Novo življenje ni povsem takšno, kot si ga je predstavljala
Čeprav je s svojo odločitvijo zadovoljna, Paola selitve ni poskušala prikazati kot pravljice, v kateri so vse težave izginile takoj, ko je prispela na francosko podeželje. Nasprotno, priznala je, da prehod v novo življenje ni bil preprost. Skoraj tri desetletja, ki jih je preživela na Nizozemskem, so jo močno zaznamovala in šele zdaj je spoznala, kako zelo pogreša nekatere prednosti mestnega življenja.
V Franciji življenje teče počasneje, na kar se še vedno privaja. Čeprav pozna osnove francoščine, priznava, da ji še vedno ni lahko govoriti samozavestno in sproščeno.
Kljub temu doživlja trenutke, ki jo vedno znova prepričajo, da je sprejela pravo odločitev.
Opisala je, kako se vsako jutro zbudi in skoraj ne more verjeti, da zares živi v kraju, o katerem je tako dolgo sanjala. Ta občutek jo prevzame, ko se vozi med griči, prekritimi z vinogradi, se sprehaja mimo starega gradu ali si ob kosilu, pripravljenem iz sestavin, kupljenih na ponedeljkovi tržnici, privošči kozarec lokalnega vina iz Durasa.
Prav ti majhni, vsakdanji trenutki so razlog, da je vzljubila svoje novo življenje.
Vir: Business Insider, Mondo,
