Ko so zdravniki po 24 letih odprli kapsulo, jih je čakalo presenečenje.
Predstavljajte si, da se odpravite spat, zbudijo pa vas šele čez sto let. Zgodba, ki zveni kot scenarij za znanstvenofantastični film, se je v resnici zgodila že leta 1967, ko se je ugledni ameriški profesor prostovoljno odločil zamrzniti svoje telo in počakati na prihodnost.
Gre za Jamesa Bedforda, profesorja psihologije iz Kalifornije. Njegovo življenje je bilo polno težkih preizkušenj. Kot štiriletni deček je komaj preživel nevarno davico, vendar si je opomogel, odrasel v močnega človeka in si ustvaril izjemno akademsko kariero. Toda pri 73 letih ga je doletela najhujša novica – diagnosticirali so mu raka na ledvicah, za katerega takrat še ni bilo zdravila.
"Možnost je ena proti milijon, vendar pristajam!"
Bedford se ni želel vdati, zato se je spomnil zamisli pisatelja Roberta Ettingerja o zamrzovanju neozdravljivo bolnih bolnikov, ki bi jih lahko ponovno oživili, ko bi medicina dovolj napredovala.
Čeprav se je zavedal, da je možnost za uspeh le 'ena proti milijon', je privolil v to, da postane prvi poskusni pacient v zgodovini krionike.
View this post on Instagram
Pred njim sta bila zabeležena dva katastrofalna poskusa. V prvem primeru je bolnik predolgo čakal na pomoč, v drugem pa so telo pomotoma balzamirali. Profesor se je zavestno odločil tvegati, da bi s tem prispeval k napredku znanosti.
7-minutna drama pri minus 196 stopinj Celzija
James Bedford je umrl 12. januarja 1967 v eni od kalifornijskih bolnišnic. Zdravniki so imeli od trenutka njegove smrti na voljo le sedem minut, da pripravijo telo in ohranijo možgane pri življenju.
V telo so mu vbrizgali posebno kemično raztopino, nato pa ga položili v kapsulo s suhim ledom pri temperaturi minus 196 stopinj Celzija.
Takratni časopisi so senzacionalistično poročali, da se bo prebudil šele čez 20.000 let, medtem ko so znanstveniki nejeverno zmajevali z glavami.
Sin ga je skrival v kombijih in se boril proti sistemu
Po zamrznitvi se je začela prava družinska in pravna drama.
Profesorjev sin Norman je prevzel vlogo varuha očetove kapsule, medtem ko so drugi sorodniki zahtevali, da se telo pokoplje na tradicionalen način.
Zavarovalnice niso želele kriti stroškov shranjevanja, lastniki skladišč pa so nenehno zahtevali odstranitev kapsule.
Norman je bil prisiljen očetovo telo skrivati v najetih kombijih in kapsulo prevažati iz mesta v mesto, ob tem pa se je spopadal s sodnimi postopki in dobavitelji tekočega dušika.
Ko so odprli kapsulo, so zagledali nekaj neverjetnega!
V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je stari rezervoar dokončno počil, zato se je družina obrnila na krionično fundacijo Alcor v Arizoni.
Ko so strokovnjaki odprli kapsulo, da bi preverili stanje telesa, so bili osupli.
Obraz 73-letnega profesorja je bil videti presenetljivo mlad.
Čeprav je led pustil posledice – roženici sta postali beli, koža pa je na nekaterih mestih izgubila barvo – je bil Bedford videti, kot da bi le za kratek čas zadremal.
Kje je profesor danes?
James Bedford danes počiva v mestu Scottsdale v ameriški zvezni državi Arizona, skupaj s še približno tridesetimi 'popotniki v prihodnost'.
Sodobna krionika danes uporablja postopek vitrifikacije, pri katerem se tkivo spremeni v steklasto stanje brez nastajanja ostrih ledenih kristalov.
Kemične snovi, ki so jih Bedfordu vbrizgali leta 1967, danes veljajo za nevarne. Strokovnjaki domnevajo, da bi lahko poškodovale njegove možgane, čeprav za to ni neposrednih dokazov.
Ali bo človeštvo v naslednjih sto letih razvilo nanotehnologijo, ki bo sposobna popraviti poškodovane celice in profesorju ponuditi drugo priložnost za življenje, ostaja ena največjih znanstvenih ugank.
Vir: Imjustculture, Blic, Žena
